Do novele Zakona o gostinstvu kritična GZS

Glavni izvršni direktor GZS, Mitja Gorenšček, je ob tem poudaril, da bi morali v državi “zvoniti vsi alarmi” in izrazil začudenje, da po stagnaciji gospodarstva v prvem polletju ni nobenega odziva vlade za ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest

Ob splošnih negativnih gospodarskih trendih je Gorenšček kot svetlo izjemo generatorja  gospodarske rasti v drugem kvartalu izpostavil prav turizem. »Vendar ima tudi zato slovenska vlada že »rešitev«, če temu tako rečem, in sicer v obliki novele Zakona o gostinstvu, o katerem bo državni zbor ponovno odločal septembra in omejuje oddajanje turističnih kapacitet. S tem bo v Sloveniji manj nočitev in posledično tudi manjša potrošnja tako blaga kot storitev,« je bil do novele Zakona o gostinstvu kritičen glavni izvršni direktor GZS.

Ob tem je poudaril tudi, da je višja rast cen hrane in pijač v primerjavi z evroobmočjem, ki je posledica dviga reguliranih cen, razlog, da se potrošnja slovenskih gospodinjstev preusmerja v tujino, kar šibi tudi potrošnjo tujih gostov v državi. Tako se je v prvi polovici leta potrošnja slovenskih državljanov v tujini povečala za 85 milijonov EUR, medtem ko so tuji gostje v Sloveniji potrošili le 64 milijonov EUR.

GZS je ob tem izpostavila tudi številne druge pomisleke. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, je opozoril, da je bila gospodarska dinamika v Sloveniji že drugo zaporedno četrtletje nižja od povprečnih pričakovanj analitikov. Najšibkejši deli slovenskega BDP so bili nižje investicije v osnovna sredstva (-3 %) in padec izvoza blaga (-0,8 %), kar odraža pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih. Prav tako se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v prvem polletju skrčila za 1,8 %.

Zbornica zato predlaga davčno razbremenitev stroškov dela in aktivacijo ukrepa skrajšanega delovnega časa za podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela. Opozorili so, da so spremembe zakona o dohodnini in uvedba prispevkov za zdravstvo ter dolgotrajno oskrbo še povečale relativno obremenitev stroškov dela, kar negativno vpliva na trg dela. Gorenšček opozarja, da se je s tem potencial potrošnje zmanjšal za približno 1,2 milijarde evrov na letni ravni. Zato je GZS pozvala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj začne postopek aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa. Gorenšček je zaključil, da mora vlada, če želi delati za ljudi, sprejeti ukrepe tudi za gospodarstvo, saj to predstavlja 690 tisoč delovnih mest v zasebnem sektorju. Če se ne bo ukrepalo, bodo posledice jasne: krčenje proizvodnje, izguba delovnih mest in manj sredstev v proračunu.