keyboxi za shranjevnje ključev za airbnb

Apr 22, 2026 | Izpostavljeno, Obvestila, Volitve

Nujen odziv na današnje izjave GS o interventnem zakonu

V Združenju sobodajalcev Slovenije podajamo nujno obrazložitev v odziv na izjave poslanke Lucije Tacer Ferlin glede predloga interventnega zakona in moratorija na Zakon o gostinstvu. Odločno zavračamo trditve, da zamik omejitev kratkoročnih najemov kaže na “napačne prioritete”, saj je moratorij nujen sistemski ukrep zaradi trenutnega normativnega vakuuma in nefunkcionalnosti zakona. V nadaljevanju izpostavljamo, zakaj trenutna novela, ki je brez podzakonskih aktov in v nasprotju z evropsko regulacijo, ogroža slovenske ponudnike zasebnih nastanitev in panogo, ki v proračun prispeva več kot 200 milijonov evrov neposrednih prilivov.

Vezano na današnjo izjavo poslank Gibanja Svobode glede predloga interventnega zakona t.i. tretjega bloka, še posebej pa glede na izjavo poslanke Lucije Tacer Ferlin, da zamik omejitve kratkoročnih najemov prek platforme Airbnb kaže na napačne prioritete, v Združenju sobodajalcev Slovenije in zavodu Gostoljubnost slovenskih domov in podajamo sledečo nujno obrazložitev.

Moratorij na zakon je nujen sistemski ukrep

Novela zakona o gostinstvu odhajajoče vlade v ničemer ne omenja platforme Airbnb, zadeva le slovenske ponudnike zasebnih nastanitev, ki so bili z uveljavitvijo zakona potisnjeni v negotovost normativnega vakuuma, zaradi česar je moratorij na izvajanje zakona nujen sistemski ukrep.
Zakon je namreč nefunkcionalen, saj vsebuje številne še vedno nepojasnjene določbe, resorno ministrstvo še vedno ni pripravili niti podzakonskih aktov za njegovo izvajanje, pravtako pa tudi ni skladen s krovno evropsko regulacijo, ki stopa v veljavo že čez manj kot mesec dni (20.5.).

Zakon je namreč nefunkcionalen, saj vsebuje številne še vedno nepojasnjene določbe, resorno ministrstvo še vedno ni pripravili niti podzakonskih aktov za njegovo izvajanje, pravtako pa tudi ni skladen s krovno evropsko regulacijo, ki stopa v veljavo že čez manj kot mesec dni (20.5.).

Talec te negotovosti niso zgolj ponudniki zasebnih nastanitev, ampak tudi nadzorni organiobčine in nenazadnje AJPES, ki bi moral med 1.2. in 30.6. izvesti posodobitev registra nastanitvenih obratov (RNO), pa vendar ga prav zaradi nefunkcionalnosti zakona še začeti ni mogel.

Da je za nemoteno pripravo in izvedbo poletne turistične sezone moratorij na gostinski zakon nujen, je spoznal tudi sam minister Han, ki je 2.3., ob prejemu peticije z 2.500 podpisi, moratorij na zakon obljubil, vendar ga žal ni izvedel. K operativnemu zamiku izvajanja zakona je 13.3. v poslanski pobudi pozvala tudi takratna in sedanja vodja poslanske skupine stranke SD Meira Hot, 18.3. je ob izglasovanju zahteve za presojo ustavnosti zakona začasno zadržanje predlagal tudi Državni svet, zato zdaj ne preseneča,  da so nujnost moratorija prepoznali tudi predlagatelji interventnega zakona t.i. tretjega bloka.

Gre za panogo, ki v proračun prispeva več kot 200 mio evrov

Ob tem izražamo začudenje, da stranka aktualnega finančnega ministra Boštjančiča, ki zaradi proračunskega primanjkljaja prav v tem času proračunske porabnike poziva k varčevanju, tega moratorija ne podpre že z vidika javnofinančnih finančnih učinkov dejavnosti. Zasebni ponudniki nastanitev s četrtino vseh nočitev predstavljajo tradicionalni steber slovenskega turizma, torej dejavnosti, ki je prav lani v tem času državo rdečila pred padcem v recesijo.
V lanskem letu so slovenski davčni rezidenti na rezervacijskih platformah ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednega prometa, kar po referenčni mednarodni študiji (Oxford Economics) o multiplikativnih učinkih dejavnosti na celotno verigo slovenskih turističnih ponudnikov, storitev in trgovine pomeni za milijardo evrov skupnih gospodarskih prilivov. Kar pomeni tudi za okrog 200 milijonov neposrednih proračunskih prilivov.

Sistemsko uničevanje dejavnosti ni stanovanjski ukrep

Časovno omejevanje zasebnih ponudnikov nastanitev se nikjer ni v svetu ni izkazalo za stanovanjski ukrep, temveč kvečjemu kot klientelistična politika v prid hotelirskemu lobiju. Tako gostinski zakon kot tudi uredba s kriteriji za določanje omejitev, ki jo je vlada sprejela minuli teden, dejavnost obravnavajo zgolj na podlagi prodajnih cen stanovanjskih nepremičnin, za kar na nimajo nobenih strokovnih in empiričnih utemeljitev. To zavrača tako situacija v turističnih občinah, kjer so glavno gonilo cen vikendaši, kot tudi križanje podatkov števila zasebnih nastanitvenih obratov (SURS) in prodajnih cen nepremičnin (GURS), ki izkazuje očitno statistično divergenco, nenazadnje pa tudi študija, na katere se pri pripravi resorne zakonodaje opira tudi Evropska komisija.
Predlagatelji zakona so se sicer, tekom njegovega sprejemanja v državnem zboru, sklicevali, da že sama obravnava zakona daje zaznaven signal na stanovanjskem trgu.  Po vendar so žalosten demanti doživeli že takoj po sprejemu zakona, ko so slovenska stanovanja v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegla nove rekordne vrednosti in najvišjo rast cen v EU. Namesto izjav o tem, da moratorij na gostinski zakon kaže napačne stanovanjske prioritete, naj se ga. poslanka Lucija Tacer Ferlin raje zamisli nad tem, koliko od obljubljenih 30.000 stanovanj je Golobova vlada spravila v gradnjo in koliko od 165.000 praznih stanovanj je zapolnila? Gostinski zakon pač ne more biti fasada votle stanovanjske politike.

Postani član Združenja sobodajalcev

POSTANI ČLAN ZDRUŽENJA SOBODAJALCEV

Postanite del največje slovenske sobodajalske skupnosti, kjer vam stojimo ob strani tako pri premoščanju čeri poslovanja kot pri deljenju najboljših praks pri opravljanju vašega posla.

DONIRAJ

Kaj prinaša novela Zakona o gostinstvu?

Postani član Združenja sobodajalcev

Sorodni članki

Sorodni članki

Aktivnosti

Izobraževanja

ZGos-1

Novice

Nasveti

Pridružite se nam!

Postanite član Združenja sobodajalcev

Kontakt

Kontaktirajte nas

Članarina

Pomoč

O združenju

Rakuševa ulica 8, 1000 Ljubljana

+386 41 298 271

Sledi nam: