Po sestanku z MGDŠ: pričakujemo posvet z občinami in strokovno skupino za prenovo zakonodaje

Na ministrstvu so sicer navedli, da jim trenutni referendumski postopki in moratorij, zajet v razvojnem zakonu, ne omogočajo kakršnegakoli posega v zakon in pravilnike. Vendar smo z naše strani odločno poudarili, da situacija in negotovost na terenu ne dopuščata nikakršnega odlašanja ter od vlade terjata takojšnje ukrepanje.

Že v uvodu smo izpostavili problematiko trenutne ureditve, ker je prejšnja vlada z arbitrarnim sklepom na seznam občin s 60-dnevno omejitvijo dejavnosti postavila 14 turističnih občin, ki jim s tem ruši lokalne turistične strategije in desezonalizacijo. Ponudniki tako zaradi negotovosti v pravkar zaključeni poletni sezoni niso mogli niti zbirati rezervacij za prihodnjo sezono.

Ministrstvo smo posebej opozorili na nespremenljivost njihovih lastnih praks, kjer občinam, ki želijo pojasnila glede izogiba tem drastičnim omejitvam za leto 2027, nalagajo nemogoče:

• Zahteva po nemogočih analizah: Ministrstvo od občin terja pripravo analize lokalnega najemnega trga – istega podatka, s katerim vlada sama sploh ni razpolagala ob določanju seznama, saj zanj uradnih podatkov sploh ni.
• Neizvedljive ocene: Občinam nalagajo pripravo ocene vpliva obiskovalcev v kratkem roku brez kakršnihkoli metodoloških navodil za nujno ločevanje različnih segmentov gostov (dnevnih tranzitnih, hotelskih in ostalih, vključno z vikendaši, od gostov v apartmajih).

Zaradi vseh teh zapletov, nejasnosti in zmede od ministrstva zahtevamo takojšnji sklic nujnega posveta, na katerem bi sodelovali predstavniki vlade, vseh 14 prizadetih občin s seznama, reprezentativna občinska združenja in predstavniki naših organizacij.

Seveda smo izpostavili tudi absurdnost teh omejitev z vidika ponudnikov, ki morajo v tem istem zakonu zaradi možnosti oglaševanja in zbiranja rezervacij imeti celo leto aktivno identifikacijsko številko ter s tem celo leto plačevati tudi vse prispevke, vlada pa bi njihovo dejavnost omejila na 60 oziroma občina celo zgolj na 30 dni. Ob tem smo opozorili tudi na ogromno gospodarsko škodo (več kot 200 milijonov evrov izpada prometa in 50 milijonov evrov za proračun) ter na dejstvo, da naša panoga po analitskih podatkih zakona prispeva več neposrednih davkov kot hotelski sektor (sobodajalci kot normirane fizične osebe celo okoli sedemkrat več na enoto prihodka).

Če vlada misli resno s svojimi izjavami o debirokratizaciji in prenehanju dušenja gospodarstva, potem ima prav v Hanovem gostinskem zakonu eklatanten primer področja, kjer mora nemudoma ukrepati.

Ministrstvu smo začrtali tudi področja nujnih sprememb zakona:

• Črtanje urejanja soglasij v gostinskem zakonu: To področje mora biti sicer naslovljeno drugače kot doslej, vendar izključno v temeljnem stanovanjskem zakonu ter enotno, tako kot za druge dejavnosti. Pri tem odločno ne pristajamo na posebno diskriminacijo zgolj naše dejavnosti.
• Odprava neskladnih omejitev: Poleg časovnih smo naslovili tudi druge neživljenjske omejitve, kot so potrebni popravki glede števila gostov ter prostorske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z veljavnimi pravilniki o kategorizaciji nastanitvenih obratov.
• Prevetritev nadzora in sankcij: Vsekakor pa bo treba temeljito prevetriti tudi celoten sistem inšpekcijskega nadzora ter nesorazmerno visokih sankcij v zakonu.

Od ministrstva tako pričakujemo oblikovanje mešane delovne skupine, ki bi pripravila načrt teh sprememb, da bodo uveljavljene takoj, ko bo mogoče. Začetek delovanja delovne skupine pričakujemo najkasneje do začetka oktobra 2026.

Na sestanku je bilo govora tudi o implementaciji krovne evropske regulacije, torej na že uveljavljeni Uredbi (EU) 2024/1028 o izmenjavi podatkov med rezervacijskimi platformami in nacionalnimi registri, ki je tudi zahteva evropskih smernic za urejanje dejavnosti in na katero je Slovenija popolnoma nepripravljena. Prvotno deklariran namen Hanovega gostinskega zakona je bil namreč prav zaradi implementacija te evropske zakonodaje, vendar je bil ta namen nato opuščen. Medtem pa so se v zakonu uveljavili razni klerikatistični oz. administrativni priveski, kot so časovno omejevanje, nemogoča soglasja in podobno, zaradi česar smo dobili namesto sistemskega zakona nefunkcionalen zmazek.  

V Združenju sobodajalcev smo zato od ministrstva izrazili pričakovanje, da se v prenovi zakonodaje primarno uredi implementacija ravno te evropske uredbe, ostali nefunkcionalni priveski pa črtajo. Pri tem vztrajamo, da je treba implementacijo zapisati enotno v enem preglednem zakonu, saj bi bilo drobljenje na več zakonov le prispevalo k dodatni zmedi in nepreglednosti. Zakonodaja namreč nikakor ne more temeljiti na manipulativnih konstruktih prejšnje vlade, ki je omejevanje utemeljevala s trditvami o petkratni rasti rabe stanovanj, medtem ko SURS v istem obdobju pri malih ponudnikih izkazuje manj kot 20-odstotno rast (v Ljubljani celo upad) – kar predstavlja vsaj 480-odstotno razhajanje. Zato zahtevamo, da k temu nemudoma pristopi transparentno, celotno področje pa uredi v enotnem zakonu po hrvaškem vzoru.

 V Združenju sobodajalcev Slovenije bomo še naprej odločno in strokovno zastopali interese malih ponudnikov in občin. O nadaljnjih korakih vas bomo sproti obveščali.