Kranjskogorski odlok o časovnem omejevanju: med neobjavljenim aktom, preglasovanim amandmajem in študijo s podpisom ChatGPT-ja

Kranjska Gora je ena izmed 14 občin, ki jih je država uvrstila na seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028. Po 22. členu Zakona o gostinstvu (ZGos-1) v teh občinah velja splošna časovna omejitev 60 dni v koledarskem letu, razen če občina na podlagi zakonsko predpisane strokovne analize sprejme splošni akt, s katerim dovoljeni obseg določi v razponu med 30 in 270 dnevi.

Občinski svet je takšen odlok v drugi obravnavi potrdil 21. oktobra, a se je po seji zgodil nenavaden zastoj. V Uradnem glasilu e-občina (št. 43/2026 z dne 30. oktobra 2026) so bili namreč objavljeni vsi preostali odloki in sklepi s te iste seje – od občinskega proračuna do prostorskih aktov –, odloka o časovnem omejevanju oddajanja stanovanj pa med objavljenimi predpisi ni. Kaj natančno je zadržalo uradno objavo odloka, v tem trenutku javno ni znano, prav tako pa je uveljavitev zakonskih omejitev odvisna od izida prihajajočega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu (ZIURS).

Čeprav odlok uradno še ni objavljen in še nima pravne veljave, je občina na svoji spletni strani že objavila obvestilo z navodili za preverjanje časovnega obsega oddajanja stanovanj in vzpostavila grafični prikaz območij. Odlok se pri razmejitvi naslanja na veljavni Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP KG – UPB5) in določa tri režime časovnega omejevanja v koledarskem letu:

• Območje A (največ 60 dni): Obsega ureditvene enote z oznako bs – bloki in stolpiči, ki zajemajo večstanovanjsko zazidavo v stanovanjskih območjih Kranjska Gora – Čičare, Kranjska Gora – Črtenje, Gozd Martuljek ter Mojstrana – novi del.
• Območje B (največ 270 dni): Obsega območja za turistične objekte z oznako H (hoteli) po veljavnem prostorskem aktu.
• Območje C (največ 180 dni): Obsega vsa preostala območja v občini, ki niso uvrščena v območje A ali območje B, torej vsa preostala naselja in vasi ter posamezne legalno zgrajene objekte zunaj območij za poselitev. V primeru prekrivanja več območij odlok predpisuje uporabo strožjega režima.

Ker iz samega besedila odloka brez prostorskih kart ni mogoče razbrati natančnih meja posameznih ureditvenih enot, lahko lastniki nepremičnin uvrstitev svojega objekta preverijo v javnem prostorskem informacijskem sistemu PISO za Občino Kranjska Gora (z izbiro Občine Kranjska Gora in zavihka »Tematski sklopi«). Z vpisom hišnega naslova ali parcelne številke v iskalnik ter uporabo legende oziroma orodja Lokacijska poizvedba sistem ob kliku na stavbo izpiše, ali objekt leži v območju A (60 dni), B (270 dni) ali C (180 dni).

Pri tem velja izpostaviti podrobnost, ki je bila v javnosti pogosto spregledana: časovna kapica po 22. členu ZGos-1 je vezana na posamezno stanovanje (identifikacijsko številko nastanitvenega obrata v RNO), ne glede na pravnoorganizacijsko obliko ponudnika. Morebitna uveljavitev odloka tako v območju C na 180 dni ne bi omejila le fizičnih oseb – sobodajalcev, temveč tudi samostojne podjetnike (s.p.) in gospodarske družbe (d.o.o.), ki nastanitveno dejavnost opravljajo v stanovanjskih stavbah in so doslej poslovali 365 dni v letu

Postopek sprejemanja odloka se je začel na 3. izredni seji občinskega sveta dne 22. septembra 2026, nadaljeval s štirinajstdnevno javno obravnavo in sklenil na 25. redni seji dne 21. oktobra 2026.

V času javne obravnave je občina prejela 14 pripomb in pobud. Dvanajst se jih je zavzemalo za dvig dovoljenega obsega v območju C na 270 dni, obsežne strokovne pripombe pa je podalo tudi Združenje sobodajalcev Slovenije (prek svojega Regionalnega odbora za Gorenjsko), ki je opozorilo na odsotnost zakonsko predpisanih izračunov ter na nesorazmerne gospodarske posledice in pravno nedoločenost akta. V Združenju sobodajalcev Slovenije so zato prav tako predlagali, da občina zaradi odsotnosti zahtevanih podlag in neizkazane vzročno-posledične zveze v območju C določi zakonski maksimum 270 dni. Občinska uprava in pripravljavci odloka so vse prejete vsebinske predloge zavrnili.

Skupina sedmih občinskih svetnikov s prvopodpisanim Blažem Vebrom (Alpska lista) je zato na oktobrski seji vložila pisni amandma v šestih točkah, s katerim je predlagala dvig časovnega obsega v območju C s 180 na 270 dni. Razprava na obeh sejah je pokazala globok razkol med svetniki, ki so opozarjali na gospodarsko realnost doline, in tistimi, ki so

Svetnik Blaž Veber (Alpska lista) je na seji opozoril na zavajajoče trditve predlagateljev, češ da odlok ponudnikom v resnici podaljšuje delovanje s 150 na 180 dni: »S.p.-ji in d.o.o.-ji so do zdaj lahko delali 365 dni in mi jim jemljemo 180 dni … Govorimo konkretno o ljudeh, ki že zdaj kot s.p.-ji in d.o.o.-ji, kot pravne osebe tudi v prostorih, ki niso poslovni, lahko delajo celo leto. Mi jim jemljemo pol!«

Ob tem je spomnil na lani sprejeto Strategijo turizma Občine Kranjska Gora 2025–2035, ki je v celoti zgrajena na odpravljanju sezonskosti: »Kjer je 76 poudarkov noter o desezonalizaciji! Strategija med drugim predvideva 400.000 dodatnih nočitev izven glavne turistične sezone v naslednjih desetih letih … Po drugi strani pa ta ista strategija navaja kot ključni kriterij 20-odstotno povečanje dodane vrednosti s.p.-jem in d.o.o.-jem. Občine okrog nas – Bled, Dolina Soče, Portorož, Koper, Izola, Piran, vse resne turistične destinacije – so šle vse v 270 dni … To je v bistvu strel v koleno.« Izpostavil je tudi zmotno sklicevanje občine na statistično povprečje 105 dni zasedenosti, saj aritmetično povprečje med vikendaši, ki oddajajo nekaj tednov, in celoletnimi ponudniki kaznuje prav tiste domačine, ki od turizma živijo in zaposlujejo, medtem ko dnevne gneče enodnevnih obiskovalcev odlok sploh ne rešuje.

Veber se je obregnil tudi ob politično dvoličnost pri glasovanju v občinskem svetu, saj stranke, kot sta SDS in NSi, na državni ravni vlagajo interventni zakon za enoletni moratorij na ZGos-1 in 365-dnevno oddajanje ter iščejo podporo za referendum 6. decembra, na lokalni ravni v Kranjski Gori pa ni bilo podpore s te strani za amandma 270 dni.

Zelo odločen je bil tudi svetnik Franci Koražija (Socialni demokrati – SD), ki je že na prvi izredni seji stopil v bran ustavni pravici do zasebne lastnine in domačinom, ki so z lastnimi prihranki zgradili hiše ter ustvarili turizem, od katerega živi občinski proračun. Opozoril je, da so bili svetniki z zakonsko prisilo postavljeni pred izsiljevalski šah-mat (»če sprejmete, je takole, če pa ne sprejmete, je pa še huje – je pa 60 dni«) ter da bo umetno rezanje dni ponudnike le pahnilo v sivo ekonomijo, medtem ko bi morala občina stanovanja za mlade reševati z ustanovitvijo stanovanjskega sklada ter črpanjem državnih in evropskih sredstev. Na drugi seji je ukrep ponazoril s prispodobo: »Mi imamo eno dobro fabriko, zdaj se pa kadi – pa bomo fabriko ukinili? Ne, dimnik bomo popravili, da se ne bo ljudem več kadilo!« ter županji predlagal 15-minutno prekinitev seje za dogovor o 270 dneh, da občinski svet dolini ne bi povzročil dolgoročne škode.

Amandma za 270 dni je v razpravi podprl tudi svetnik Blaž Knific (Gibanje Svoboda), ki je opozoril, da se občina na vsaki seji hvali z milijonskim izplenom turistične takse, zdaj pa zavira dejavnost, od katere so odvisna delovna mesta in plače domačinov. Na neizvedljivost plačevanja celoletnih prispevkov iz 180 dni poslovanja pri samostojnih podjetnikih in družbah (zlasti na Dovjem) pa je na prvi seji opozorila tudi svetnica Branislava (Branka) Vovk (Alpska lista).

Razprava na obeh sejah je hkrati razgalila precejšnjo negotovost zagovornikov odloka pri poznavanju veljavne zakonodaje. Na prvi seji se je namreč izkazalo, da del občinskega vodstva in svetnikov liste Živimo v dolini (lista županje Henrike Zupan) pri zagovarjanju omejitev sploh ni razlikoval med zakonskim položajem fizičnih oseb (sobodajalcev, ki so bili doslej omejeni na 5 mesecev) ter samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb v stanovanjskih hišah, saj so svetnikom zmotno zatrjevali, da so bili tudi s.p.-ji v stanovanjih že doslej zakonsko omejeni na 150 dni.

Na drugi seji pa je predsednik statutarno-pravne komisije Tomaž Petrovič (Živimo v dolini) – ki je sicer na prvi seji predlagal celo znižanje omejitve na 150 ali 120 dni pod geslom »najprej domačini, potem turisti« – amandma sedmih svetnikov za 270 dni označil kar za »protizakonit«, češ da svetniki k amandmaju niso priložili lastne strokovne študije po 22. členu zakona, pri čemer je Vebru očital, da »ni strokovnjak, ki bi lahko dajal primerljivo oceno kot strokovni inštitut«, oddajanje več apartmajev v enostanovanjski hiši pa primerjal kar z odprtjem železarne v stanovanjski hiši. Ko je nato svetnik Koražija neposredno vprašal pripravljavca odloka, ali je 270 dni v območju C zakonsko dopustnih, je ta potrdil, da je razpon do 270 dni popolnoma v zakonskem okviru.

Veber je na očitke o strokovnosti študije odvrnil, da nobena občina v državi nima vhodnih podatkov za izračun meje 180 dni, in dodal, da svetniki amandmaja niso pripravili zato, »ker bi nam občina za to plačala 25.000 evrov, tako kakor je nekaterim plačala za tole analizo, ampak smo se usedli in študirali, kaj dejansko pri sami strokovni analizi demantiramo«.

Pri glasovanju na oktobrski seji (ob 15 prisotnih svetnikih, saj je bil svetnik NSi Uroš Kopavnik odsoten) amandma za 270 dni ni dobil podpore vladajoče večine – petih svetnikov županjine liste Živimo v dolini (Tomaž Petrovič, Polonca Bačnar, Slavko Rabič, Jernej Legat, Andreja Tarman), svetnice liste Zgornjesavci za Zgornjesavce (Klavdija Gomboc) ter obeh svetnikov SDS (Karel Kotnik in Peter Močnik) – in je bil zavrnjen s 6 glasovi za in 8 proti. Odlok v celoti je bil nato potrjen z 11 glasovi za in 1 proti (proti je glasoval Koražija), saj so tudi predlagatelji amandmaja, kot so napovedali že pred glasovanjem, odlok podprli zgolj zato, da občina ob neuspehu akta ne bi avtomatično padla na zakonskih 60 dni za vsa območja.

Zakon o gostinstvu v 9. odstavku 22. člena izrecno določa, da mora občinski odlok temeljiti na poglobljeni analizi stanovanjskega trga, namenske rabe in ekonomskih učinkov sprememb v številu turističnih obiskovalcev na razvoj občine. Občina Kranjska Gora je izdelavo strokovnih podlag naročila pri ljubljanskem Inštitutu za politike prostora (IPoP).

Podrobnejši pregled dokumenta in nastopa odgovornega vodje naloge ter direktorja IPoP Urbana Jerihe na sejah občinskega sveta pa razkriva dejstva, ki postavljajo pod vprašaj tako strokovno težo podlag kot sam postopek odločanja:

• Priznanje pred kamerami, da matematične enačbe za 180 dni ni: Ko je bil Jeriha na drugi seji soočen z Vebrovim očitkom, da občina nima vhodnih podatkov za utemeljitev meje 180 dni, je pred kamerami odkrito priznal: »V bistvu se v večini strinjam z vami, podatkov je premalo … nihče v Evropi nima takšnih podatkov … Ni matematične enačbe, da bi izračunali, a je to 181 optimum ali 179. Je ni, v tem se strinjam z vami.« Namesto z ekonomskimi kazalniki je Jeriha časovno omejevanje pred svetniki utemeljeval s primerjavo s Kebrovim zakonom o prepovedi kajenja v zaprtih prostorih. Ob tem je na seji postregel še z nenavadno trditvijo, da »nastanitvena enota ni enako kot stanovanje« in da za nastanitvene enote omejitve ne veljajo – kar je v neposrednem nasprotju s samim ZGos-1, saj se prav nastanitveni obrati s pripadajočimi nastanitvenimi enotami (apartmaji, sobami) registrirajo znotraj stanovanj.
• Brez vzročno-posledične zveze, a s 596.000 evri turistične takse: Študija IPoP po oceni Združenja sobodajalcev Slovenije niti približno ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj sama na več mestih izrecno priznava, da razpoložljivi podatki »ne omogočajo dokazati vzročnih povezav med kratkotrajnim oddajanjem stanovanj ter demografskimi ali stanovanjskimi spremembami« ter da časovna omejitev »ne more sama zagotoviti prehoda stanovanj v dolgoročni najem«. Hkrati navaja, da so stanovanjsko relevantni nastanitveni obrati leta 2025 ustvarili 332.719 prenočitev in občini prinesli 596.000 evrov turistične takse (38,3 % vse pobrane takse v občini), medtem ko podatkov o prihodkih ponudnikov, dodani vrednosti, delovnih mestih in širši potrošnji gostov avtorji sploh niso imeli.
• Kranjskogorčani proti omejitvam, za omejitve pa fokusna skupina občinske uprave: Čeprav se je vodstvo občine na seji sklicevalo, da je meja 180 dni rezultat javne ankete in fokusnih skupin, številke v sami študiji IPoP govorijo ravno nasprotno. V spletni anketi (318 ustreznih odgovorov, 73 % stalnih prebivalcev občine) je splošni časovni omejitvi nasprotovalo 59 % sodelujočih (podpiralo jo je le 30 %), približno dve tretjini sodelujočih je omejitev na 60 dni ocenilo kot preveč strogo, med tistimi, ki so se opredelili do primernega obsega, pa jih je 53 % odgovorilo, da kratkotrajnega oddajanja sploh ne bi časovno omejevali. Še bolj zgovorno je poročilo o petih fokusnih skupinah: medtem ko so bili tako turistični deležniki kot prebivalci v fokusnih skupinah do splošne časovne omejitve in zakonskih 60 dni pretežno zadržani oziroma naklonjeni milejšim ureditvam, študija razkriva, da sta bili časovni omejitvi naklonjeni le dve skupini – fokusna skupina predstavnikov občinske uprave (v kateri so sedeli županja, direktor občinske uprave in sedem občinskih uradnikov) ter fokusna skupina, v kateri sta sodelovala dva občinska svetnika.
• Med podpisanimi avtorji študije IPoP ni niti enega strokovnjaka s področja ekonomije ali turizma, študija sama pa vsebuje viden zapis, da je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence, konkretneje ChatGPT-ja. Gre za organizacijo iz osrednjega ideološkega jedra kampanje »Airbnb, pejt domov!«, pri čemer so te iniciative tesno povezane z nekdanjimi kadri Ministrstva za solidarno prihodnost in stranke Levica, ena od soavtoric kranjskogorske študije pa je pred tem na novinarskih konferencah strokovna opozorila Združenja sobodajalcev Slovenije glede neustavnosti zakona javno označevala za »brezsramno lobiranje«.

Združenje sobodajalcev Slovenije (Regionalni odbor za Gorenjsko) v prihodnjem tednu pripravlja podrobno pravno in ekonomsko razčlenitev kranjskogorskega odloka ter njegovih strokovnih podlag.

Vse sobodajalce, samostojne podjetnike, pravne osebe in občane vabimo na javni posvet, ki bo prihodnjo sredo, 18. novembra 2026, ob 18. uri v Kranjski Gori. Na posvetu bomo podrobneje predstavili posledice odloka po posameznih območjih ter obrazložili našo zahtevo pristojnemu ministrstvu za uradni nadzor nad zakonitostjo in skladnostjo odloka, hkrati pa uskladili nadaljnje skupne korake.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo za predhodno prijavo prek spletnega obrazca: [POVEZAVA ZA PRIJAVO NA POSVET].