Akt o dostopnosti stanovanj: bo res varovalka pred anomalijami, kot je Hanov gostinski zakon?

Predlog uredbe iz omejitev sicer izvzema dejavnosti, ki se odvijajo v primarnem bivališču ponudnika, postavlja pa tudi jasno zahtevo po hkratnih aktivnih ukrepih zagotavljanja večje dostopnosti stanovanj, kot so stanovanjska gradnja in zapolnjevanje praznega stanovanjskega fonda.

V Združenju sobodajalcev Slovenije pozdravljamo opredelitev Evropske komisije, da kratkotrajni najemi niso splošni ali primarni vir stanovanjske krize ter da so glavni gonilniki stanovanjske krize in rasti cen nezadostna ponudba novih stanovanj, prenizke investicije v gradnjo, rast stroškov gradbenih materialov ter splošni makroekonomski in demografski pritiski, zato so omejitve dejavnosti lahko le zadnja možnost in morajo biti predhodno sprejeti drugi, vsebinsko pomembnejši stanovanjski ukrepi. Komisija se tukaj spušča na izjemno občutljiv teren, razpet med načelom subsidiarnosti, torej lokalnih pristojnosti na področju oblikovanja stanovanjske politike, in določili enotnega skupnega trga, zato pričakujemo še burno razpravo in dopolnitve predloga na zakonodajni poti, saj mora prestati še usklajevanje Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije.

Predlog uredbe je že na dosedanji poti doživel korenite spremembe od prvotnega predloga. V Združenju sobodajalcev Slovenije smo se z delovno skupino uredbe sestali dvakrat, pri tem pa smo bili posebej povabljeni k predstavitvi našega Hanovega gostinskega zakona kot primera slabe normativne prakse. Zato zdaj z veseljem ugotavljamo, da so bile številne naše pripombe upoštevane, med drugim:

• opuščena je bila delitev na profesionalne in neprofesionalne ponudnike kratkotrajnih najemov (po slovenski zakonodaji bi bili vsi profesionalci);
• iz omejitev so bili izvzeti ponudniki nastanitev v okviru lastnega stanovanja (ti ne bi končali na stanovanjskem trgu);
• zdaj so v obzir vzete tudi ostale dejavnosti v stanovanjih in vikendaši, ki v naših turističnih središčih znatno presegajo število ponudnikov nastanitev (v Piranu jih je od 40 % praznih stanovanj le kake 3 %) in bi takoj pokupili turistične enote, ki bi bile naprodaj;
• zahtevani so hkratni primarni ukrepi zagotavljanja stanovanj (v Sloveniji je minula vlada Hanov gostinski zakon razglasila za osrednji stanovanjski ukrep mandata vlade, pri tem pa spravila v gradnjo zanemarljivo število obljubljenih stanovanj, ni naslovila praznega fonda, najemnih razmerij …);
• kot podlaga za ukrepe se v predlogu uredbe zahtevajo verodostojni javni podatki (nujnost sprejema Hanovega gostinskega zakona so predlagatelji utemeljevali s 500-% rastjo rabe stanovanj v turistične namene v 5 letih, medtem ko je SURS v tem času beležil le 20-% rast števila obratov).

Interventni zakon predvideva zamrznitev izvajanja novega Zakona o gostinstvu (predvidoma do konca leta) ter začasno vrnitev na stare predpise in pravilnike. Zzaradi referendumske pobude in zamikov na Ustavnem sodišču je trenutno stanje izjemno negotovo.

Združenje sobodajalcev Slovenije je že vložilo zahtevo za ustavno presojo spornih členov zakona (zaradi neuresničljivosti pogojev, nesorazmernih kazni in posega v lokalno samoupravo), v pripravi pa so tudi nove pravne pobude skupaj z občinami.