Interventni zakon za razvoj Slovenije prinaša tudi moratorij na gostinski zakon in ureditev normirancev

Bistveni element tega zakona je uvedba moratorija na izvajanje novele Zakona o gostinstvu (ZGos-1). Za Združenje sobodajalcev Slovenije to pomeni vrhunec večmesečnih prizadevanj za zaščito panoge.

Spomnimo, v začetku marca je ob predaji peticije z 2.500 podpisi moratorij obljubil že odhajajoči minister Matjaž Han. Njegovi obljubi je sledila tudi poslanska pobuda Meire Hot, sicer vodje poslanske skupine SD, 18. marca pa je k ustavni presoji in začasnemu zadržanju zakona pozval tudi Državni svet.

V Združenju ob tem pozdravljamo dejstvo, da so nujnost tega ukrepa že pred prihajajočimi volitvami prepoznali tudi predstavniki strank, ki predstavljajo alternativo dosedanji vladi, in s tem poskušajo zaustaviti škodljive ukrepe, ki jih je dejavnosti naprtila odhajajoča koalicija.

Predlagatelji nujnost moratorija utemeljujejo s preprečitvijo nepopravljive gospodarske škode zaradi zakona, ki je v praksi neizvedljiv in pravno sporen. Uveljavitev t. i. Hanovega zakona ob obstoječi pravni praznini na področju gradbene zakonodaje (nemogoča pridobitev uporabnih dovoljenj), nerazumnih zahtevah po soglasjih in ustavno spornih časovnih omejitvah (oddajanje zgolj 30 do 60 dni ob hkratnem celoletnem plačevanju prispevkov) bi po njihovi oceni povzročila absolutno administrativno blokado panoge. Opozarjajo tudi na neskladnost z evropsko uredbo (2024/1028) ter poudarjajo, da je zaradi pretirane birokracije, grožnje z visokimi globami in neurejenih državnih evidenc zakonito poslovanje ponudnikov postalo objektivno nemogoče.

Vsebinsko predlog interventnega zakona (od 39. do vključno 43. člena) prinaša obsežne, natančno določene rešitve in popravke preteklih napak:

• Začasna neuporaba novega in oživitev starega zakona: Novi Zakon o gostinstvu (ZGos-1) se preneha uporabljati od uveljavitve interventnega zakona pa vse do 31. decembra 2026. V tem vmesnem času se za vse ponudnike ponovno in v celoti uporablja “stari” zakon (ZGos), torej se tudi pri sobodajalcih število dni opravljanja dejavnosti vrne iz 180 na 150 dni.
• Zamik obveznosti glede vpisa v register: Ponudnikom in AJPESu se  s tem daje potreben čas za dopolnitev podatkov v registru nastanitvenih obratov (RNO), saj se rok zanje zamika šele na 30. junij 2027. Hkrati se postavlja nov rok za AJPES, ki mora izvajalce o obveznostih dopolnitve podatkov in posledicah obvestiti do 31. maja 2027.
• Soglasja v večstanovanjskih stavbah: tista soglasja solastnikov (pridobljena po Stanovanjskem zakonu), ki so bila veljavna ob začetku uporabe ZGos-1, ostanejo veljavna vse do 31. decembra 2027 oziroma do treh let od pridobitve.
• Odprava časovne omejitve za leto 2027: zakon izrecno določa, da se v letu 2027 oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem časovno sploh ne omeji. Prav tako se za leto 2027 opušča določanje kriterijev in seznamov občin z visokim tveganjem negativnih vplivov, s čimer se odpravi kaos in pritisk na lokalne skupnosti.
• Ohranitev starih podzakonskih aktov (pravilnikov): da se prepreči pravni vakuum, absurdne zahteve po izpolnjevanju še neobstoječih pravilnikov in kaoe neusklajenega sprejemanja podzakonskih aktov predlog jasno določa uporabo in veljavnost preteklih predpisov:
• Do 31. decembra 2026 se nemoteno uporabljajo: Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev, Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov in Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij.
• Do 31. decembra 2027 se uporablja Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije.
• Do 31. januarja 2027 se uporablja Pravilnik o registru nastanitvenih obratov.

V Združenju sobodajalcev Slovenije poudarjamo, da je moratorij edini način za rešitev turistične sezone. Razlogi so jasni in neizpodbitni:

1. Nejasne določbe o soglasjih: Novela gostinskega zakona prinaša novosti, a niti njeni pisci ne znajo pojasniti, kako naj bi določbe o soglasjih delovale v praksi. Primer za to so soglasja, o katerih zaradi blokade na ministrstvu za solidarno prihodnosti še nismo uspeli pripraviti delavnice o njihovem zbiranju. Tudi zato stanovanjski inšpektorat napovedal fokus na oskrbovana stanovanja, kjer je dejavnost preovedana.

Preprečitev kaosa z vpisi v RNO: Novela je razveljavila stare pravilnike, novih pa ni. AJPES je bil zato primoran odložiti prenovo registra, ki bi se morala začeti s 1. februarjem, obrate pa je prisiljen še naprej vpisovati po razveljavljenih pravilnikih. Po zakonu bi moral register posodobiti do 30. junija, kar je ob 100-dnevni zamudi ministrstva logistično nemogoče. Moratorij je tako dejansko nujen izhod iz nezakonitega stanja in rešitev pred kaosom.

1. Absurden pravni vakuum: Od 1. januarja 2026 so ponudniki ujeti v situacijo, kjer morajo po zakonu pri poslovanju izpolnjevati pravilnike, ki sploh ne obstajajo. Tudi če bi v kratkem sprejeli manjkajoče podzakonske akte teh ni mogoče urejati in spreminjati stihijsko. Vsekakor ne v času pred glavno sezono, ko bi morala biti večina ponudnikov že pripravljena. Sloh pa njihova implementacija zahteva usklajevanje med številnimi deležniki. Poleg ponudnikov zasebnih nastanitev tudi nadzorni organov, lokalnih skupnosti in drugoh organov.
2. Časovne omejitve: zakon uvaja ustavno sporno časovno omejevanje dejavnosti, kriterije za določitev občin naj bi vlada sprejela do konca januarja, a jih je šele 17. aprila. So koncem aprila naj bi vlada tudi objavila seznam občin s 60-dnevno omejitvijo dejavnosti, a ga še ni. Takšne zamude so povsem nerazumne, saj občinam jemlje čas za pripravo podlag za reševanje dejavnosti. Zakon namreč od njih zahteva analize kot so razmere na najemnem trgu, za katere sploh ni uradnih podatkov, pa tudi analizo vpliva dinamike gostov na infrastrukturo, tega pa ni moč na hitro pripraviti čez poletje.
3. Neuspešna implementacija EU regulacije: Nujnost sprejema novele gostinskega zakona je bila utemeljena z implementacijo evropske regulacije (EU uredba 2024/1028), pa vendar je zakon na koncu postal nabirka neumnosti kot so nerazumna določila o soglasjih in časovno omejevanje dejavnosti, regulacija pa na več ravneh, ko so identifikacijske številke na ravni enot, administrativne ovire pri dodeljevanju identifikacijskih številk, vzpostavitev vmesnika za izmenjavo podatkov med rezervacijskimi platformami in nacionalnim registrom in regulacija platform, ostaja neizpolnjena.
   Ker po naših informacijah slovenska vlada od Evropske komisije želi odlog implementacije evropske regulacije, ki bi morala začeti veljati že 20. maja, do konca leta 2026, je moratorij na gostinski zakon tudi iz tega vidika edina logična poteza.

Interventni zakon za razvoj Slovenije prinaša tudi prenovo in poenostavitev sistema normirancev. Predlagatelji zakona v obrazložitvi ostro opozarjajo, da so davčne spremembe dosedanje vlade (zlasti ZPZR) zadušile podjetništvo, zmanjšale motivacijo za delo in dušile inovacije. Dosedanja ureditev je z nižanjem pragov in zapleteno progresivno obdavčitvijo neupravičeno kaznovala podjetniško rast. Interventni zakon zato sistem vrača k preverjenemu, pravičnemu in stimulativnemu modelu, ki zagotavlja predvidljivost in nizke vstopne ovire. Ključne spremembe, ki bistveno olajšujejo poslovanje so:

• Konec progresije: Ukinjajo se progresivne davčne stopnje in vrača se enotna, fiksna davčna stopnja v višini 20 % za vse zavezance. Prav tako se ukinja omejitev za ponoven vstop med normirance za tiste, ki so predhodno zaprli svoj normirani s.p.
• »Polni s.p.«: Meja za vstop in izstop iz sistema se drastično dviga s trenutnih 60.000 evrov nazaj na 150.000 evrov. Priznani normirani odhodki bodo znašali kar 80 % do 100.000 evrov prihodkov, 70 % do 120.000 evrov in 40 % do 150.000 evrov letnih prihodkov. Prav tako se strogi pogoj neprekinjenega obveznega zavarovanja znižuje z 9 mesecev na življenjskih 5 mesecev. To preprečuje krivice, ko so podjetniki zaradi objektivnih okoliščin (npr. zaprtje obrata konec poletja) padli v neugoden davčni razred popoldanskih normirancev.
• »Popoldanski s.p.«: Meja za ohranitev statusa normiranca se dviguje s 30.000 evrov na 70.000 evrov. Priznani normirani odhodki se zvišujejo in bodo po novem znašali 80 % za prihodke do 50.000 evrov, nad tem pa 70 % do meje 70.000 evrov letno.

Interventni zakon odpravlja nepravično anomalijo sistema plačevanja dolgotrajne oskrbe, ki sicer v praksi v pretežnem delu sploh še ne deluje, saj ukinja podvojeno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic, denimo sobodajalce in popoldanske s.p.-je. Doslej so morali ti posamezniki prispevek plačevati dvakrat brez pridobitve dodatnih ugodnosti, ukinitev te obremenitve pa bo malim ponudnikom takoj znižala fiksne mesečne stroške. Hkrati predlog zakona obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo v celoti ukinja tudi za upokojence.

Sprejemanje interventnega zakona poteka po rednem postopku v treh korakih, vendar s pospešenim tempom, ki nakazuje obrise nove koalicije:

1. Prvi korak: Prejšnjo sredo je bila v Državnem zboru izglasovana primernost zakona za nadaljnjo obravnavo.
2. Drugi korak: Jutri se začenja obravnava na skupnem odboru DZ, ki se bo nadaljevala v ponedeljek. Takrat bo zakon dobil končni vsebinski okvir z vloženimi amandmaji.
3. Tretji korak: Sledi končno izglasovanje na seji Državnega zbora.

Glede na politično dinamiko in nujnost ukrepov se pričakuje, da bo zakon potrjen v roku enega do dveh tednov, verjetno sočasno z glasovanjem o novi vladi. To bi pomenilo dobrodošlo razbremenitev negotovosti pred vstopom v glavni del turistične sezone.