Odbor za gospodarstvo državnega zbora potrdil novelo ZGos-1 pred ponovnim glasovanjem

Pri tem je nerazumno, da se gospodarski odbor državnega zbora pri obravnavi zakona sploh ni osredotočal na vpliv zakona na gospodarsko panogo ponudnikov zasebnih nastanitev, temveč so se, predvsem koalicijski poslanci, pod vplivom neresničnih trditev ministrstva za gospodarstvo in turizem o nujnem zaustavitvi neobvladljivega trenda rasti dejavnosti, zakon obravnavali predvsem kot ukrep stanovanjske politike.

Pri trditvah o petkratni rasti dejavnosti gre za nedopustno zavajanje zakonodajnega telesa, ki ne temeljijo na nobeni uradni evidenci, gre za lažni konstrukt. MGTŠ se sklicuje na naročeno študijo, ki meri rast števila oglasov na enem od tržnih kanalov, ki je ob začetku merjenja šele začenjal svoj prodor na slovenski trg, zato je logično, da je rast skokovita, a predvsem na račun že obstoječih ponudnikov nastanitev, ki so začeli uporabljati nov tržni kanal.

Od ministrstva, smo zato že zahtevali preklic izjave in opravičilo. Državni sekretar MGTŠ se nam je sicer takrat opravičil, da se je minister Han v svojih izjavah zmotil v navedbi časovnega obdobja, vendar tudi da interpretacija ni utemeljena, zato smo jo z obširno utemeljitvijo zavrnili. Ker se pa zavajanja ponavljajo, bomo očitno morali poseči po pravnih sredstvih.

Ob tem tudi ni možno razumeti vlade logike, ki je, sodeč po izjavi ministra Boštjančiča, zaradi neurejenosti najemnih razmerij opustila obdavčitev nepremičnin kot sredstvo aktivacije 165.000 praznih stanovanj, zdaj pa s prihodnjim letom namerava ponudnike zasebnih nastanitev siliti k opuščanju registrirane dejavnosti, za katero plačujejo prispevke, davke in takse ter se namesto tega preusmeriti v dolgoročno oddajanje, čeprav jih kar 85% tega ni pripravljeno storiti (Sobodajalski barometer 2025).

Pravtako so absurdne tudi trditve predlagatelja, da je gre pri trenutni različici zakona za omilitev regulacije dejavnosti, saj prinaša številna neskladja in birokratske zanke, ki onemogočajo dejavnost. Zakon je slab, nastajal je z izključevanjem tistih, ki jih najbolj zadeva, posledica tega je, da je škodljiv tako za panogo kot celotno gospodarstvo in družbo.

Slovenija je bila že leta 2018 ena prvih držav z nacionalnim registrom (RNO), vendar ta dodeljuje identifikacijske številka na ravni obratov in ne posameznih enot kot so soba ali apartma. Skladno z evropsko uredbo bodo pa morali slovenski ponudniki na rezervacijskih platformah kot sta Airbnb in Booking.com za vsako oglaševano enoto navajati ločeno številko, uporaba iste številke za več enot je tudi izrecno navedena kot kršitev uredbe.

To predstavlja nedopusten zaplet za vse ponudnike dveh ali več sob oz. apartmajev v isti enoti. MGTŠ smo zato že večkrat, tudi pisno, pozvali k implementaciji te evropske uredbe. V Združenju sobodajalcev krovno evropsko regulacijo dejavnosti, ki prispeva k večji transparentnosti in s tem tudi zaščito pred nelojalno konkurenco podpiramo, zato absolutno zavračamo neresnične trditve državnega sekretarja MGTŠ Matevža Frangeža, da bi bili predstavniki sobodajalcev proti regulaciji dejavnosti. Seveda pa ne moremo pristajati na nerazumne ukrepe, ki pod krinko regulacije uvajajo prohibicijo dejavnosti.

Tak primer je časovno omejevanja dejavnosti, ki je ponekod drugod po Evropi sicer resda implementirano  v neka drugačna pravna okolja, vendar povsem neskladno s slovensko regulacijo dejavnosti. Nesprejemljivo je namreč, da zdaj isti zakon, ki  dejavnost omejuje celo na 30 dni, sobodajalcu hkrati določa, da mora imeti zaradi identifikacijske številke oglaševanja celo leto registrirano dejavnost in iz tega naslova tudi sproti plačevati vse z dejavnostjo povezane socialne in zdravstvene prispevke, po novem tudi dolgotrajno oskrbo. To je že iz pravnega in logičnega seveda pa tudi iz ekonomskega vidika povsem nevzdržno.

Dodaten problem časovnega omejevanja so podlage za določanje seznama občin s časovnimi omejitvami, ki so tako po virih podatkov kot po kriterijih v zakonu povsem nedefinirane in arbitrarno prepuščene vladi in posameznim ministrom, kar je iz vidika ustavnega varstva temeljnih pravic povsem nesprejemljivo.

Novela Zakona o gostinstvu je z določanjem uporabne površine na najmanj 8 m2 na osebo tudi v povsem očitnem nasprotju s pravilnikom o kategorizaciji sob, ki radikalno posega v ureditev sob.

Glede na kratke izvedbene roke (1.1.2026) je potrebno izpostaviti še, tudi zaradi pravne praznine na ustavnem sodišču razveljavljene in še ne sprejete gradbene zakonodaje, zaradi trajanja in narave postopkov neizvedljive zahteve glede uporabnih dovoljenj in sprememb namembnosti objektov, pa tudi z dodatnimi časovnimi in kazenskimi  zaostritvami začinjene zahteve po soglasjih, ki so sicer že splošno določene v stanovanjskem zakon, a zaradi pomanjkljivih evidenc nefunkcionalne.