Zakon o gostinstvu s 1. januarjem prinesel normativni kaos

1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih: Prenehal veljati 1. 1. 2026. Gre za temeljni dokument dejavnosti, ki določa vse od tehnične opremljenosti objektov do načina njihovega označevanja. Brez tega pravilnika ni pravne podlage za presojo tehnične ustreznosti obratov. Novega pravilnika še ni, ni še niti v javni obravnavi.
2. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov: Prenehal veljati 1. 1. 2026. Novi predlog je v javni obravnavi do 15. januarja na portalu eDemokracija. Do sprejetja novega pravilnika stare kategorizacije ostajajo v veljavi, vendar v tem času ni mogoče opraviti novih kategorizacij.
3. Pravilnik o obratovalnem času: Prenehal veljati 1. 1. 2026. Javna obravnava novega pravilnika se je zaključila decembra, vendar končno besedilo še ni objavljeno v Uradnem listu.
4. Pravilnik o Registru nastanitvenih obratov (RNO): Preneha veljati 31.1.2026. Čeprav je posodobitev registra napovedana za 1. februar 2026, pravilnik, ki bi moral to posodobitev normativno urediti (in biti sprejet do 31. 1.), še sploh ni v javni obravnavi.
5. Pravilnik o gostinstvu na kmetijah: Prenehal veljati 1. 1. 2026 v delih, ki so zdaj neposredno urejeni v ZGos-1.
6. Pravilnik o strokovni usposobljenosti: Prenehal veljati 1. 1. 2026. Določila o zahtevani izobrazbi ali usposobljenosti za vodenje gostinske dejavnosti so trenutno nejasna.

Kot je znano, novela zakona o gositnstvu prinaša strožje pogoje glede soglasij etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah (75 % soglasje vseh etažnih lastnikov, vključno s soglasji vseh neposrednih sosedov). Ta soglasja so po novem zakonu ključni pogoj za opravljanje dejavnosti, vendar pa zakon hkrati zahteva, da se ta dejstva ustrezno označijo.

Tu nastopi ključna problematika:

• Zakon zahteva označitev obrata v večstanovanjskih stavbah s standardizirano nalepko in razobešanje obvestila o začetku dejavnosti v večstanovanjskih stavbah.
• Podrobnejšo obliko nalepke in vsebino obvestila bi moral določiti Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki pa ne obstaja več, novi pa še ni bil niti predložen v javno obravnavo.

Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih je kritičen dokument, saj so nalepke in obvestila za označevanje obratov le en, a zaradi predvidenih glob (do 6.000 EUR) bistven del tega pravilnika. Brez uradno izdanih nalepk in predpisane oblike obvestila o začetku dejavnosti pa teh zakonskih pogojev ni mogoče izpolniti.

V Združenju sobodajalcev ne zahtevamo bližnjic. Poudarjamo, da se morajo javne obravnave pravilnikov voditi v okviru predvidenih zakonskih rokov, torej tudi skladno z Resolucijo o normativni dejavnosti vsaj 30 dni. Ministrstvo tako samih zamud ne bi smelo uporabljati kot izgovor za morebitno skrajševanje ali celo opuščanje javnih obravnav, saj morajo ti pravilniki korigirati številne nefunkcionalne določbe samega zakona.

Glede na trenutno situacijo od pristojnih ministrstev (MGTŠ in MSP) zahtevamo:

• Šestmesečni moratorij (do predvidenega roka za posodobitev RNO, ki je 30.6.2025) na izvajanje sankcijskih določb ZGos-1, da se sprejmejo in uskladijo ustrezni podzakonski akti, zavezanci pa pripravijo nanje.
• Jasno pojasnilo, kako naj ponudniki izpolnjujejo tehnične zahteve v času pravnega vakuuma oziroma, kjer je to možno, prehodno podaljšanje obstoječih določil.

Glede na trenutno stanje lahko priporočamo le:

1. Soglasja: Vsi ki dejavnost opravljate v večstanovanjskih stavbah ali večlastniških eno in dvostanovanjskih stavbah, morate imeti urejena soglasja v skladu z novo zakonodajo. Za neizpolnjevanje tega pogoja zakon predvideva visoke globe in prepoved dejavnosti.
2. Nalepke in obvestila: Ker država še ni sprejela pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, trenutno ni pogojev za namestitev predpisanih nalepk in razobešanje obvestil. Zato ne priporočamo niti morebitne improvizacije, saj ne bi ustrezala uradnim standardom.
3. Ali lahko zaradi neobstoječih nalepk in obvestil dobim kazen?
   Zakon namreč pravi, da mora biti obrat označen z nalepko in da mora biti razobešeno obvestilo o začetku dejavnosti. Teoretično bi sicer inšpektor, ki slepo sledi črki zakona, lahko izrekel globo. V tem primeru bi se bo potrebno pritožiti (zahteva za sodno varstvo) in bi globa morala pasti, saj je država tista, ki ni zagotovila pogojev za izpolnitev te obveznosti.