Združenje sobodajalcev v Državnem zboru: “Je zakon o gostinstvu res stanovanjski ukrep?”

Vladno in koalicijsko priseganje na gradnjo obljubljenih 30.000 javnih najemnih stanovanja in predlogi opozicije, ki vključujejo:
– stanovanjsko jamstveno shemo z dvigom meje na 300.000 EUR in odpravo 20% lastne udeležbe za mlade;
– sofinanciranje za mlade pri obnove starih nepremičnin;
– nižja obdavčitev za dolgoročne najeme, 15% od 1 do 3 leta, 10% nad 3 leta.

Tema dneva je pa bila tudi vladna politika prohibicije ponudnikov zasebnih nastanitev. Za vladajočo koalicijo je preprečevanje anomalij na stanovanjskem trgu, kamor uvrščajo dejavnost zasebnih nastanitev, eden od treh stebrov stanovanjske politike. Poleg izgradnje novih najemnih stanovanj in tržne aktivacije praznih stanovanj z nepremičninskim davkom.

In ker so se koalicijske obljube o stanovanjski gradnji in aktivaciji praznih stanovanj izkazale za prazne, nikakor ne čudi, da so predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost novelo Zakona o gostinstvu celo označili za osrednji stanovanjski ukrep.

Ker pa se tej politiki vedno znova zatika pri ovrednotenju učinkov takšnega ukrepa, smo jim v Združenju sobodajalcev v svojem nastopu v državnem zboru priskočili na pomoč in pomagali ta zakon osvetliti tudi iz tega vidika.

Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki vlade in ostali gostje! 

Sem Tadej Cotič iz Združenja sobodajalcev in po mnenju vlade in koalicije očitno predstavnik enega glavnih krivcev za stanovanjsko problematiko v državi. 

Gre za dejavnost, ki preživlja več kot 10.000 gostiteljev in njihovih družin ter predstavljajo pravi obraz gesla »turizem smo ljudje«. Dejavnost s ¼ vseh ležišč predstavlja enega od stebrov slovenskega turizma, panoge, ki prispeva kar 10% BDP in nas je v letošnjem drugem četrtletju obdržala nad gladino recesije. Gre za panogo, ki polni številne proračune – družinske, občinske in državne. V letu 2023 so zasebni ponudniki nastanitev v državni proračun vplačali za 10,3 mio davčnih obveznosti, kar je glede na promet kar 7-krat več kot hotelirska panoga. Za letos gre pričakovati, da bo naša dejavnost, skupaj z multiplikativnimi učinki, doprinesla za slabo milijardo prihodkov.  

Prihodnost naše dejavnosti pa je negotova zaradi nedavno sprejete novele Zakona o gostinstvu, ki je bila tudi na matičnem odboru DZ za gospodarstvo vseskozi obravnavan zgolj kot stanovanjski in žal ne gospodarski ukrep, zato bi torej očitno prej sodil na ta odbor. Po besedah predlagatelja (g. Ploštajner) in poslancev koalicije gre celo za ključni stanovanjski ukrep do izgradnje novega fonda javnih stanovanj. In ker se pri teh istih predstavnikih oblasti začne zatikati, ko je potrebno učinke tudi številčno ovrednotiti, bi jim želeli priskočiti na pomoč in osvetliti učinke Zakona o gostinstvu tudi iz vidika reševanja stanovanjske krize. 

Ker je Zakon o gostinstvu v nasprotju s krovno evropsko regulacijo oglaševanja zasebnih nastanitev na rezervacijskih platformah, bo od maja prihodnje leto kar 35% odstotkov slovenskih gostiteljev lahko oglaševalo le enega od več apartmajev ali sob. Gre za okrog 4.500 ponudnikov. To bo predvsem prizadelo tiste, ki dejavnost opravljajo v samostojnih hišah, torej v primestju ali na podeželju. Tam torej, ker je stanovanjska stiska manjša ali gre celo za odlivna območja prebivalstva, zato je sila vprašljiva kakršnakoli stanovanjska korist na ta račun. 

Zakon z določitvijo kvadrature tudi radikalno posega v oddajanje večposteljnih sob, saj je v nasprotju z veljavno kategorizacijo, ki velja tako za zasebne kot hotelske sobe, ampak zakon velja samo za zasebne sobe. To pomeni, da bo onemogočeno oddajanje okrog 1.000 zasebnih sob in to ravno na enem od vrhuncev turistične sezone na prehodu v novo leto. Še enkrat ponavljam gre za nastanitvene enote sobe, ki tudi po poudarku ZPS po funkciji niso stanovanja, zato tudi tu ne gre pričakovati stanovanjskih učinkov. 

V javnosti najbolj izpostavljan ukrep zakona o gostinstvu je dušenje dejavnosti s časovnimi omejitvami. Ne bom se spuščal v splošne spornosti aplikacije tega pri nas, ampak zgolj na hitro ozrl  po stanovanjskih učinkih takšnega ukrepa. Že tuje izkušnje od Amsterdama do New Yorka nam jasno kažejo, da gre za protekcionistični ukrep v prid hotelirjev, na dostopnost stanovanj pa nima zaznavnega učinka, saj so kazalniki stanovanjske krize kljub temo pokazali nove rekorden vrednosti.. 

Pa vendar se za izkušnje kaj padec dejavnosti segmenta zasebnih ponudnikov nastanitev pomeni kot stanovanjski ukrep ozremo tudi po domačem primeru. Po podatkih SURS se je število NO v LJ med leti 2019 in 2023 zmanjšalo za 15%. Kot vemo pa se je kljub temu stanovanjska kriza v mestu skokovito poglobila. Kot slišimo, so najemnine v tem času poskočile za 2-3x. Očitno so determinante, ki določajo višine najemnin, povsem druge (obdavčitev najemnin, varnost razmerij).  

 Ob vsem tem gre seveda ovrednotiti tudi količinski vidik vpliva dejavnosti na stanovanjski fond. Če ta fond ponazorimo s stanovanjskim naseljem stotih enonadstropnih hiš, lahko ugotovimo, da se naša dejavnost odvija zgolj v eni hiši in pol. Če iz tega izločimo tiste, ki večino leta oddajajo študentom in upoštevamo le tiste ki oddajajo več kot 90 dni, ostane le še pritličje ene hiše. 

V letošnjem sobodajalskem barometru smo anketirance vprašali, če bi, v primeru da jim Zakon o gostinstvu onemogoči dejavnost, oddajali dolgoročno. Kar 85% ji je reklo, da ne. Glavni razlogi so: pomanjkljiva zaščita najemodajalcev, za dolgoročno bivanje neprimerne nastanitvene enote (sobe, apartmaji), lokacija kjer ni tovrstnega povpraševanja. Torej bi se z onemogočanjem naše dejavnosti na dolgoročni trg prelilo manj kot promil teh nepremičnin. Če se vrnem na našo prejšnjo ponazoritev, je to zgolj fasada ene hiške. In točno to očitno Zakon o gostinstvu tudi je – zgolj fasada za pomanjkanje ostalih ukrepov. 

Fasada za skrivanje votlih obljub gradnje blokov v oblakih od katerih vsako leto mandata v številu stanovanj odpade kakšna ničla, fasada za neizpolnjene napovedi aktivacije 165.000 praznih stanovanj, kar je 20% celotnega stanovanjskega fonda. 

Sam finančni minister je javno izjavil, da vzvodov za aktivacijo tega fonda ni, ker ni primerno urejenih najemnih razmerij. Tu pa imamo ministrstvo, konkretno MSP, ki se že dve leti ukvarja z Zakonom o gostinstvu, namesto da bi izpolnilo to svojo temeljno nalogo v Stanovanjskem zakonu. Zato se tu več kot upravičeno poraja vprašanje: če po mnenju vlade zaradi neurejenosti najemnih razmerij niso izpolnjeni pogoji za uvedbo davka za aktivacijo praznih stanovanj, po kakšni logiki so potem te razmere ustrezne za siljenje sobodajalcev k opuščanju legitimne in obdavčene dejavnost? 

V Združenju sobodajalcev smo iz strankarskega vidika apolitična organizacija, opredeljujemo se zgolj do ukrepov politike. Vsekakor pa podpiramo konkretne ukrepe, ki bi našim sodržavljanom omogočile ustvarjanje doma in ne zgolj zasilne strehe nad glavo, pravtako pa tudi ukrepe, ki pomagajo ohranjati kulturno krajino in poseljenost našega podeželja.