Novela ZGos: tudi sestanek z MGTŠ ni prinesel napredka 

V Združenju sobodajalcev smo bili na podlagi javnega pisma, ki smo ga zaradi ignoriranja dogovorov poslali na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s partnerskima organizacijama ZGSD in ZLaN, povabljeni na predstavitev Zakona o gostinstvu. 

Sestanek je že v samem uvodu prinesel absurd, da smo bili vabljeni na predstavitev Zakona o gostinstvu, do katere na koncu v podrobnostih sploh ni prišlo, predstavniki sobodajalstva pa po enem tednu od zaprosila tudi nismo dobili ne delovne različice zakona, da bi se lahko nanjo odzvali, kot tudi ne nove spremne študije, ki naj bi dokazovala vplive sobodajalstva na stanovanjski trg. 

Sodeč po pojasnilu državnega sekretarja MGTŠ, Matevža Frangeža, je predlog zakona še v vladni medresorski obravnavi, kjer je pričakovati vrsto sprememb, zato smo se dogovorili za kasnejši prejem medresorsko usklajene različice predloga novele ZGos in ponovni sestanek v začetku naslednjega leta. 

Predstavniki MGTŠ so nam ob tem povedali, da so se poskušali približati našim predlogom iz javne obravnave predhodne različice predloga novele Zakona o gostinstvu, tako so ohranili termin sobodajalec, uvedli olajšavo za sobodajalce, ki oddajajo v eno in dvostanovanjskih hišah, opustili so zahtevo po predhodnih soglasjih ob registraciji, pravtako so opuščene tudi neposredne zahteve po predložitvi uporabnih dovoljenj in spremembah namembnosti objektov, dodani so posebni pogoji za odrejanje časovnega razpona s strani lokalnih skupnosti… 

Vseeno pa predstavniki sobodajalcev ne moremo soglašati že s samimi izhodiščih predloga novele zakona, saj v že desetletja regulirano storitveno dejavnost sobodajalstva vsiljuje neke iz tujih sistemov sposojene premise kot sta »kratkoročni najem« in »delitvena ekonomija«.  

Sobodajalstvo je s svojim sklopom storitev še vse kaj več kot zgolj oddajanje nepremičnine, kar je sicer predmet Stanovanjskega zakona, ki ne sodi v resor MGTŠ. Še večji absurd pa je zagotovo vpeljava predpostavke »delitvene ekonomije« za neko jasno definirano pridobitno dejavnost, ki jo kot tako obravnava tako FURS kot vsi ostali deležniki v državi, ki so od nje želijo izpleniti vse več. Sobodajalstvo pač ni couchsurfing. 

Očitno prav od tod izhaja prepoved opravljanja storitev gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v tri in večstanovanjskih hišah, ki bo predvsem v starih mestnih jedrih delo onemogočil dejavnost skoraj ¾ v RNO vpisanim ponudnikom. Kronski absurd vsega tega pa je, da se pod tak dokument podpisuje prav ministrstvo pristojno za gospodarstvo in turizem. 

Predlog zakona tudi onemogoča delo agencij, ki so prav zaradi vse večje birokratizacije in digitalizacije dejavnosti pogosto nepogrešljiv pomočnik, predvsem starejšim in upokojencem v tej dejavnosti.  

V Združenju sobodajalcev nikakor ne pristajamo na splošno na 60 dnevno omejitev dejavnosti, ki nima nobene racionalne podlage in je namenjene le uničenju dejavnosti. MGTŠ tu na pobudo Ministrstva za solidarno prihodnost prepisuje neke številke iz neprimerljivih okolij, pri tem očitno ne razume, da ima samo v svojem resorju tržni inšpektorat in zakon, ki ne dovoljuje oglaševanja brez aktivne dejavnosti.  

Bo torej sobodajalec lahko šele julija na Airbnb in Bookingu odprl rezervacije za tekoči in naslednji mesec? To je totalna prohibicija pod krinko. 

Zakon prinaša tudi diskriminacijo sobodajalcev s posebnimi zahtevami po soglasjih (75% vseh, 100% mejašev) in označbami na vratih v večstanovanjskih stavbah, česar pa ne izrecno zahteva za tisoče podjetij, odvetniških pisarn, raznoraznih salonov in tudi političnih strank, ki tudi delujejo v takšnih prostorih. 

Predlog zakona je poln tudi drugih absurdov kot je naprimer ta, da pod krinko reševanja ljubljanske stanovanjske problematike onemogoča tudi oddajanje celovitih enot na podeželju, kjer je problem kvečjemu odliv prebivalstva.