Lekcija iz Amsterdama in Benetk: omejevanje sobodajalcev ne rešuje stanovanjske krize

V Benetkah je število rezervacij pri zasebnih ponudnikih od lani upadlo za 8,1 %, medtem pa so se cene stanovanjskih nepremičnin in najemnin povzpele do novih rekordnih vrednosti. Od avgusta 2021 do marca 2025 so zrastle za 30,9 %, medtem ko je cena stanovanj s povprečjem 4.562 EUR/m² (leta 2024) med najvišjimi v Italiji. 

Thibault Masson, vodja produktnega marketinga pri PriceLabs, ameriškem ponudniku orodij za dinamično oblikovanje cen, poudarja, da je “vpliv na omejitev na lokalne stanovanjske trge veliko manj dramatičen kot pa je zelo realen udarec, ki so ga stroge omejitve zadale gospodarstvu mest kot sta Amsterdam in Benetke”. To jasno kaže, da omejevanje zasebnih ponudnikov nastanitev ni prineslo želenih rezultatov na področju stanovanjske politike. 

Glavni vzroki za pomanjkanje stanovanj so torej strukturni, kot so rast prebivalstva, omejena gradnja, prazna stanovanja in demografske spremembe. Kratkoročni najemi očitno nimajo pomembnega vpliva na te širše probleme.

Če omejevanje ponudnikov zasebnih nastanitev nima cenovnih učinkov pri iskalcih stanovanj pa ima pozitivne učinke predvsem na hotelske verige. Medtem ko so se bivanja v zasebnih nastanitvah med letoma 2019 in 2023 zmanjšala za 52 %, so se hotelske nočitve v istem obdobju povečale za 12 %. 

Oxford Economics ocenjuje, da so gostitelji kratkoročnih najemov v Amsterdamu od uvedbe sedanjih predpisov izgubili 269 milijonov EUR skupnih zaslužkov. Ti milijoni evrov “pogosto” ne gredo več v žepe vsakdanjih gostiteljev in malih podjetij, temveč “velikim hotelskim verigam”.