V torek v državnem svetu glasovanje o vetu na Zakon o gostinstvu

Čeprav sobodajalstvo predstavlja le ozek segment gostinstva, se ZGos-1 pretežno osredotoča na to dejavnost in jo dodatno omejuje. Predlagatelj zakona, Vlada Republike Slovenije, je to utemeljila z reševanjem problematike dostopnosti stanovanj za dolgoročni najem. Vendar Državni svet opozarja, da se stanovanjske politike ne bi smelo reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. Namesto tega bi bilo bolj smiselno poenostaviti postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj ter zagotoviti hitrejšo in cenovno dostopnejšo gradnjo stanovanj in študentskih domov. Poleg tega obstoječa zakonodaja, kot je 14. člen Stanovanjskega zakona, že določa pogoje za opravljanje dejavnosti v stanovanju, vključno z obveznostjo pridobitve soglasja solastnikov, kar kaže na to, da problem ni v pomanjkanju regulacije, temveč v njenem slabem izvajanju in nadzoru.

Državni svet poudarja, da se situacija v mestih in na podeželju bistveno razlikuje.
Menijo, da bi bilo bolj primerno, če bi se iniciativa za urejanje stanovanjske problematike, in s tem tudi področja sobodajalstva, prepustila občinam, ki so med seboj zelo različne in bi posledično iskale sebi prilagojene rešitve. Občinam bi morali prepustiti več avtonomnosti tudi zato, ker iz tega naslova generirajo določene prihodke.
Kot poseben primer občine, ki ima kapacitete zapolnjene 365 dni na leto, je izpostavljena Občina Postojna. Z omejevanjem števila dni za oddajo kapacitet s strani sobodajalcev, se bo posledično omejil tudi razvoj turizma v teh občinah. Poleg tega turistične občine, kot je Občina Piran, nimajo tovarn, bank ali zavarovalnic, ki bi generirale delovna mesta, temveč živijo od turizma. Turizem naj bi bil gonilo razvoja 365 dni v letu, zato je omejevanje turizma v kakršnikoli obliki nesprejemljivo. Kot primer dobre prakse je bil izpostavljen tudi t.i. grški model, kjer občine same razglasijo stanovanjsko krizo in začasno omejijo izdajo novih registracij za kratkoročne nastanitve glede na dejanske lokalne razmere.

Predlagani zakon ne sledi načelu svobodne gospodarske pobude in bi lahko spodbudil sivo ekonomijo. Prihodki od turistične takse so pomemben vir za občinske proračune in so strogo namensko določeni za promocijo in spodbujanje turizma.

Sobodajalci pogosto rešujejo pomanjkanje nastanitev ob večjih dogodkih, kot je npr. Evropska prestolnica kulture. Z omejevanjem sobodajalstva se pričakuje, da se bo povečal monopol hotelov, dvignile se bodo cene in zmanjšalo število turistov, kar bo posledično znižalo multiplikativne učinke turizma na gostilne, trgovine in druge storitvene dejavnosti.

Državni svet zato poziva državni zbor, naj ponovno razmisli o vsebini ZGos-1 in ga ob ponovnem odločanju ne sprejme. Za potrditev zakona ga mora v državnem zboru potrditi absolutna večina 46 poslancev.