Dan D za novelo Zakona o gostinstvu je v četrtek

Gotovo ni treba posebej poudarjati, da gre za nadvse sporen zakon, ki je od prvotnega predloga  doživel že celo morje sprememb, večino na podlagi koalicijskih kupčij in z izključevanjem tistih, ki jih zakon najbolj zadeva. V zadnji različici zaradi neskladja s krovno evropsko regulacijo s prihodnjo pomladjo onemogoča oglaševanje več enot znotraj istega obrata, ker je nova zakonska določitev površine 8m2 na gosta v nasprotju s pravilnikom kategorizacije bo onemogočal dejavnost številnim ponudnikom večposteljnih sob.

Nenazadnje pa je nadvse sporna pa je tudi njegova uvrstitev na jesensko redno sejo državnega zbora. Kot je že pred mesecem dni poročal Dnevnik (https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/drzavnozborsko-izmisljevanje-ob-odlozilnem-vetu-2749569/), je koalicija s tem kršila poslovnik državnega zbora, saj je po odložilnem vetu državnega sveta na štiri zakone na naslednji seji odločala le o ostalih treh, novelo zakona o gostinstvu pa je odložila na jesen. O tem je takrat na seji potekala tudi burna razprava med predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in opozicijskim poslancem Janezom Ciglerjem Kraljem.

Pravnik Rajko Pirnat je v izjavi za Dnevnik očitno dal prav slednjemu. Kot pravi, določba ne razlikuje med rednimi in izrednimi sejami ter se nanaša na vsako sklepčno in pravilno sklicano sejo. To naj bi bilo nujno za zagotavljanje kontinuitete sprejemanja zakonom in razmerij med državnim zborom in državnim svetom, kjer državni zbor ne more kar »oportunistično odločati, kdaj bo ponovno glasoval o zakonu.

Pomeni pa veliko z vidika integritete zakona, ki je bil najprej zaradi nujnosti uvrščen na izredno sejo, po vetu pa ni več tako nujen, čeprav ima za številne določbe že takointako časovno neizvedljive roke s 1.1.2026. Naši južni sosedje se tako letos za soglasja določili prehodno obdobje do leta 2030, mi pa ob podobno neurejenih evidencah pričakujemo, da se bo to uredilo v par mesecih. Ob vsakem koraku je namreč vse bolj očitno, da namen zakona ni urejanje gospodarske dejavnosti, temveč so tu v ozadju predvsem koalicijske kupčije.