Novosti na področju ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki (ZPZR)
Veljavnost: Spremembe se začnejo uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. 1. 2026 dalje.
Besedilo povzema ključne spremembe pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki jih prinaša novela Zakona o dohodnini in Zakon o pravici do zimskega regresa (ZPZR).
Splošne značilnosti sistema
- Gre za poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove.
- Zavezancu ni treba voditi poslovnih knjig. Vodijo se le poenostavljene evidence, predpisane s Pravilnikom (npr. evidenca izdanih računov in osnovnih sredstev).
- Pomembno: Davčne osnove v tem sistemu ni mogoče zmanjšati na račun preteklih davčnih izgub ali davčnih olajšav.
- Sistem lahko uporablja zavezanec, ki se za to odloči in izpolnjuje materialne ter postopkovne pogoje.
Pogoji za vstop v sistem
Za vstop v sistem so določeni novi pogoji, ki se razlikujejo glede na to, ali zavezanec dejavnost šele začenja ali jo že opravlja.
Zavezanci, ki dejavnost že opravljajo
Za prehod na normiranost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- Pravočasna priglasitev: Prepozna priglasitev se zavrže.
- Čakalna doba (5 let): Od morebitnega prejšnjega izstopa iz sistema normiranstva ali prenehanja opravljanja dejavnosti mora preteči več kot 5 davčnih let. Davčno leto prenehanja se pri tem ne upošteva.
- Prihodkovni prag (v letu pred priglasitvijo):
- Prihodki iz dejavnosti ne smejo presegati 50.000 EUR.
- ALI prihodki ne smejo presegati 120.000 EUR, če je bil zavezanec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev
Zavezanci začetniki
- Če zavezanec v letu pred priglasitvijo ni opravljal dejavnosti, se šteje, da so prihodki enaki 0 EUR (torej izpolnjuje prihodkovni pogoj).
- Tudi zanje velja pogoj 5-letne čakalne dobe, če so v preteklosti že imeli dejavnost, izstopili iz sistema ali jo zaprli.
- Priglasitev mora biti opravljena hkrati z vpogledom v davčni register (v 8 dneh od vpisa v primarni register).
Izstop iz sistema in primeri za začetnike
Izstop je lahko prostovoljen ali obvezen.
Prostovoljen izstop
Zavezanec obvesti davčni organ, če ne želi biti več normiranec. Posledično mora začeti voditi poslovne knjige in ugotavljati osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Obvezen izstop
Zavezanec mora izstopiti, če povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega:
- 120.000 EUR: Če je bil v obeh letih zavarovan za polni čas vsaj 9 mesecev.
- 50.000 EUR: Če v teh letih ni bil ustrezno zavarovan (npr. “popoldanski” s.p.).
- 85.000 EUR: V primeru mešanega statusa (eno leto zavarovan, drugo ne).
Posebnost za začetnike: Računanje povprečja
Pri začetnikih se za prvo leto (ko dejavnosti še niso opravljali) šteje, da so bili prihodki 0 EUR. To vpliva na izračun povprečja dveh let.
Primer 1 (Začetnik – prehod na dejanske stroške):
* Situacija: Zavezanec se registrira 1. 12. 2026. Že v prvem mesecu (december) ustvari 105.000 EUR prihodkov.
- Izračun: Povprečje dveh let (leto 0 in leto 105.000) je 52.500 EUR, kar presega 50.000 EUR.
- Posledica: S 1. 1. 2027 mora preiti na ugotavljanje davčne osnove po dejanskih odhodkih.
Primer 2 (Začetnik – prehod na dejanske stroške):
* Situacija: Zavezanec se registrira 1. 4. 2026. V prvih 9 mesecih ustvari 245.000 EUR prihodkov.
- Izračun: Povprečje dveh let (leto 0 in leto 245.000) je 122.500 EUR, kar presega 120.000 EUR.
Posledica: S 1. 1. 2027 mora preiti na ugotavljanje davčne osnove po dejanskih odhodkih
Izstop iz sistema in primeri za začetnike
Izstop je lahko prostovoljen ali obvezen.
Prostovoljen izstop
Zavezanec obvesti davčni organ, če ne želi biti več normiranec. Posledično mora začeti voditi poslovne knjige in ugotavljati osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Obvezen izstop
Zavezanec mora izstopiti, če povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega:
- 120.000 EUR: Če je bil v obeh letih zavarovan za polni čas vsaj 9 mesecev.
- 50.000 EUR: Če v teh letih ni bil ustrezno zavarovan (npr. “popoldanski” s.p.).
- 85.000 EUR: V primeru mešanega statusa (eno leto zavarovan, drugo ne).
Posebnost za začetnike: Računanje povprečja
Pri začetnikih se za prvo leto (ko dejavnosti še niso opravljali) šteje, da so bili prihodki 0 EUR. To vpliva na izračun povprečja dveh let.
Primer 1 (Začetnik – prehod na dejanske stroške):
* Situacija: Zavezanec se registrira 1. 12. 2026. Že v prvem mesecu (december) ustvari 105.000 EUR prihodkov.
- Izračun: Povprečje dveh let (leto 0 in leto 105.000) je 52.500 EUR, kar presega 50.000 EUR.
- Posledica: S 1. 1. 2027 mora preiti na ugotavljanje davčne osnove po dejanskih odhodkih.
Primer 2 (Začetnik – prehod na dejanske stroške):
* Situacija: Zavezanec se registrira 1. 4. 2026. V prvih 9 mesecih ustvari 245.000 EUR prihodkov.
- Izračun: Povprečje dveh let (leto 0 in leto 245.000) je 122.500 EUR, kar presega 120.000 EUR.
Posledica: S 1. 1. 2027 mora preiti na ugotavljanje davčne osnove po dejanskih odhodkih
Višina priznanih normiranih odhodkov
Odstotek priznanih odhodkov je odvisen od višine prihodkov in vključenosti v zavarovanje.
- VIŠJA LESTVICA (Polno zavarovani)
Velja za zavezance, ki so v davčnem letu zavarovani za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev.
| Prihodki | % Priznanih odhodkov |
| do 60.000 EUR | 80 % |
| nad 60.000 EUR | 0 % |
Primer 1 (Polno zavarovan):
- Prihodki: 50.000 EUR
- Izračun odhodkov: $50.000 \text{ EUR} \times 80\% = 40.000 \text{ EUR}$
* Priznani odhodki: 40.000 EUR
Primer 2 (Polno zavarovan – nad mejo):
- Prihodki: 80.000 EUR
- Izračun odhodkov: Prizna se 80 % le do meje 60.000 EUR.
- $60.000 \text{ EUR} \times 80\% = 48.000 \text{ EUR}$
* Priznani odhodki: 48.000 EUR
- NIŽJA LESTVICA (Drugi zavezanci – npr. “popoldanski s.p.”)
Velja za zavezance, ki v davčnem letu niso bili zavarovani za polni delovni čas vsaj 9 mesecev.
| Prihodki | % Priznanih odhodkov |
| do 12.500 EUR | 80 % |
| od 12.500 do 30.000 EUR | 40 % |
| nad 30.000 EUR | 0 % |
Primer 1 (Popoldanski s.p.):
- Prihodki: 26.000 EUR
- Izračun 1. del (do 12.500): $12.500 \times 80\% = 10.000 \text{ EUR}$
- Izračun 2. del (razlika 13.500): $13.500 \times 40\% = 5.400 \text{ EUR}$
* Skupaj priznani odhodki: 15.400 EUR
Primer 2 (Popoldanski s.p. – nad mejo):
- Prihodki: 40.000 EUR
- Izračun 1. del (do 12.500): $12.500 \times 80\% = 10.000 \text{ EUR}$
- Izračun 2. del (max do 30.000): Razlika je 17.500 (30.000 – 12.500). $17.500 \times 40\% = 7.000 \text{ EUR}$.
- Izračun 3. del (nad 30.000): 0 EUR.
* Skupaj priznani odhodki: 17.000 EUR
Izračun dohodnine (Stopnja davka)
Uvaja se progresivna lestvica. Davek ni več fiksnih 20 % za vse višine zaslužkov.
- Polno zavarovani (vsaj 9 mesecev)
|
Davčna osnova (DO) |
Stopnja dohodnine |
|
do 72.000 EUR |
20 % |
|
nad 72.000 EUR |
14.400 EUR + 35 % nad 72.000 |
Primer 1 (Osnova pod mejo):
- Davčna osnova (DO): 50.000 EUR
* Davek: $50.000 \times 20\% = \mathbf{10.000 \text{ EUR}}$
Primer 2 (Osnova na meji):
- Davčna osnova (DO): 72.000 EUR
* Davek: $72.000 \times 20\% = \mathbf{14.400 \text{ EUR}}$
Primer 3 (Osnova nad mejo – progresija):
- Davčna osnova (DO): 90.000 EUR
- Davek: $14.400 \text{ EUR} + (35\% \text{ od razlike } 18.000 \text{ EUR})$
* $14.400 + 6.300 = \mathbf{20.700 \text{ EUR}}$
- Drugi zavezanci (npr. “popoldanski s.p.”)
|
Davčna osnova (DO) |
Stopnja dohodnine |
|
do 33.000 EUR |
20 % |
|
nad 33.000 EUR |
6.600 EUR + 35 % nad 33.000 |
Primer 1 (Osnova pod mejo):
- Davčna osnova (DO): 20.000 EUR
* Davek: $20.000 \times 20\% = \mathbf{4.000 \text{ EUR}}$
Primer 2 (Osnova na meji):
- Davčna osnova (DO): 33.000 EUR
* Davek: $33.000 \times 20\% = \mathbf{6.600 \text{ EUR}}$
Primer 3 (Osnova nad mejo – progresija):
- Davčna osnova (DO): 40.000 EUR
- Davek: $6.600 \text{ EUR} + (35\% \text{ od razlike } 7.000 \text{ EUR})$
* $6.600 + 2.450 = \mathbf{9.050 \text{ EUR}}$
POSTANI ČLAN ZDRUŽENJA SOBODAJALCEV
Postanite del največje slovenske sobodajalske skupnosti, kjer vam stojimo ob strani tako pri premoščanju čeri poslovanja kot pri deljenju najboljših praks pri opravljanju vašega posla.
Kaj prinaša novela Zakona o gostinstvu?
Sub Heading
Sub Heading
Sub Heading
Sub Heading
Sub Heading
Sub Heading
Sub Heading
Sub Heading
Postani član Združenja sobodajalcev
Sorodni članki
Sorodni članki
Ustavno sodišče in ZGos-1: Zakaj procesna »zavora« ne pomeni konca boja?
V zadnjih dneh je v javnosti odjeknila novica o sklepu Ustavnega sodišča , ki je zavrglo pobudo skupine posameznikov za oceno ustavnosti novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1). Ker vemo, da takšne novice med sobodajalci sprožajo upravičeno skrb in negotovost, v Združenju...
VOLITVE 2026: Kako bi stranke urejale sobodajalstvo?
Parlamentarne volitve 2026 so tik pred vrati. Na politične stranke, ki kandidirajo za vodenje države, smo naslovili nabor ključnih vprašanj. Želimo, da volivci in strokovna javnost dobite jasen ter transparenten vpogled v njihova stališča glede prihodnosti naše...
Državni svet izglasoval vložitev zahteve za ustavno presojo Zakona o gostinstvu
Državni svet Republike Slovenije je z enaindvajsetimi glasovi za in enim glasom proti na včerajšni 37. seji s prepričljivo večino izglasoval vložitev zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti več členov novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1). Združenje sobodajalcev...
Aktivnosti
Izobraževanja
ZGos-1
Novice
Nasveti
Pridružite se nam!
Postanite član Združenja sobodajalcev
Kontakt
Kontaktirajte nas
Članarina
Pomoč
O združenju
Brkinska ulica 20, 6310 Izola
+386 41 298 271


