DZ potrdil nedopustnost referenduma za interventni zakon. Kaj sledi?

Kljub političnim nesoglasjem pa včerajšnja odločitev prinaša ključno olajšanje za slovenski turizem – predvsem na račun začasne zamrznitve najbolj kritičnih členov spornega Gostinskega zakona (ZGos-1).

Da bi v celoti razumeli pomen včerajšnjega glasovanja, je treba pogledati nekaj korakov nazaj. Pobudo za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum so namreč sprožili sindikati, široka koalicija t.i. nevladnih organizacij ter stranke nekdanje vladne koalicije.

Njihov glavni argument proti interventnemu zakonu izhaja iz prepričanja, da gre za t.i. omnibus zakon, ki pod krinko nujnih gospodarskih ukrepov posega v preveč različnih področij hkrati, pri čemer naj bi se obšla redna, široka javna razprava. Predlagatelji referenduma so v izjemno kratkem času uspeli zbrati potrebno število podpisov državljanov, s čimer so želeli uveljavitev celotnega paketa zakona zamrzniti in njegovo usodo prepustiti neposrednemu odločanju
volivcev na referendumskem dnevu.

Včerajšnji sklep koalicijske večine v DZ o nedopustnosti referenduma je to pot začasno prekinil, a predlagatelji zakona poudarjajo, da bi ustavitev teh nujnih razvojnih in finančnih ukrepov povzročila nepopravljive posledice za proračun in delovanje države.

Med razpravo v Državnem zboru je poslanec Janez Cigler Kralj (poslanska skupina NSi, SLS in Fokus) izrecno opozoril na ustavno-pravno naravo zakona. Navedel je konkretne člene, ki vsebujejo davčne določbe, v katere po slovenski ustavi sploh ni dovoljeno posegati z naknadnim zakonodajnim referendumom.

Med temi ključnimi določbami so:

39., 40. in 41. člen: Ti členi neposredno urejajo moratorij na uveljavitev Hanovega gostinskega zakona (ZGos-1), kar zasebnim ponudnikom prinaša nujno potreben čas za prilagoditev in pravno varnost.

42. člen (Izjemnega pomena): Ta člen določa, da se za leto 2027 ne uveljavi privzeta 60-dnevna omejitev dejavnosti kratkotrajnih najemov za 14 turistično najbolj obremenjenih občin z vladnega seznama.

Učinki tega moratorija so finančno ogromni. Po ocenah samih turističnih občin in Združenja sobodajalcev Slovenije (ZSS) bi uveljavitev prvotnih omejitev pomenila katastrofo za lokalna okolja.

Preprečitev teh omejitev pomeni:
200 milijonov evrov prihranjenega izpada dohodkov za lokalna gospodarstva (gostinstvo, trgovina, storitve) ter rešitev za približno 50 milijonov evrov neposrednih prilivov v državni proračun iz naslova davkov in prispevkov.

Interventni zakon pa ne rešuje le problematike dni oddajanja, temveč prinaša še dve izjemno pomembni davčni in administrativni olajšavi za zasebne ponudnike nastanitev:

Stabilnost normiranstva: Zakon ohranja ugodnejše pogoje za normirane stroške, korak, ki sobodajalcem omogoča predvidljivo poslovanje brez pretiranega birokratskega obremenjevanja.

Konec podvojenega plačevanja dolgotrajne oskrbe: To je bila dolga leta velika krivica za sobodajalce in tiste, ki dejavnost opravljajo preko popoldanskega s.p. Zakon končno odpravlja nesmiselno dvojno obračunavanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo, če so ti ji plačani iz naslova redne zaposlitve.

Čeprav je Državni zbor referendum razglasil za nedopustnega, pot do uveljavitve zakona še ni povsem prosta. Predlagatelji referenduma (sindikati in opozicija) so že napovedali, da se bodo obrnili na Ustavno sodišče RS za presojo tega sklepa.

Časovni okvir tega pravnega manevra je naslednji:
Predlagatelji imajo 15 dni časa za vložitev pritožbe na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče ima nato zakonski rok 30 dni za sprejem končne odločitve. To v praksi pomeni, da se bo uveljavitev moratorija na Hanov gostinski zakon, tudi če ne pride do referenduma, zaradi pravnih postopkov
skoraj zagotovo zamaknila vse do sredine julija.

V Združenju sobodajalcev Slovenije bomo razmere in pravno dogajanje pozorno spremljali naprej ter vas sproti obveščali o vsakem koraku. Ker pa uveljavitev moratorija odpira številna operativna in pravna vprašanja, vas že zdaj vabimo na pomemben dogodek.

Za prihodnjo sredo ob 20. uri pripravljamo strokovni posvet na temo moratorija na gostinski zakon. Udeležbo s pojasnili so obljubili tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), s katerimi bomo poskušali vnesti čimveč jasnosti glede vmesnega obdobja.