Sestanek je združil ključne deležnike in odgovorne za implementacijo nove zakonodaje:

• MGTŠ (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport): Direktorat za turizem.
• MSP (Ministrstvo za solidarno prihodnost): Direktorat za stanovanja.
• Predstavniki Združenja sobodajalcev, ZGSD in ZLAN.

V razpravi smo izpostavili, da je država z 1. januarjem 2026 vstopila v obdobje t. i. normativnega vakuuma. Ključni pravilniki, ki določajo pogoje za opravljanje dejavnosti, so namreč prenehali veljati, novi pa so v naslednjih fazah:

• Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov: Javna obravnava predloga se izteče v četrtek, 15. januarja 2026. Zaradi obsežnosti pravilnika smo zahtevali podaljšanje roka do konca januarja, saj želimo doseči dejavnosti skladno kategorizacija.
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih: Stari akt je s 1. 1. 2026 prenehal veljati, novi predpis, ki bo njegova zamenjava, pa sploh še ni bil dan v javno obravnavo. To pomeni, da v tem trenutku ne obstaja uradno veljaven seznam tehničnih zahtev, ki bi jih ponudniki morali izpolnjevati. Vključno z nalepkami za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah.
• Pravilnik o RNO: Preneha veljati z 31.1.2026, novega ne bo, ker podlago daje že novela zakona o gostinstvu. O obsegu in časovnici priprave posodobitev nismo dobili podatkov, MGTŠ pa zagotavlja, da bo posodobitev izvedena v roku, torej do 1.2.2026.

Posebno opozorilo smo namenili neskladju slovenske zakonodaje z EU Uredbo 2024/1028 o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema. Ker ZGos-1 v 23. členu uvaja obveznost oglaševanja z ID številko obrata, to ni skladno z evropsko regulacijo, ki zahteva edinstveno številko za vsako oglaševano enoto. Na MGTŠ za implementacijo obljubljajo poseben predpis, predstavniki ponudnikov nastanitev pa opozarjamo na nevarnost, da bo zaradi neskladnosti tistim, ki imajo več enot znotraj obrata, onemogočeno oglaševanje na platformah. 

Zaradi zgoraj navedenih dejstev smo od ministrstva zahtevali jasno in javno zagotovilo, da inšpekcijske službe ne bodo izvajale nadzora in kaznovale ponudnikov na podlagi določil, ki jih v tem trenutku objektivno ni mogoče izpolniti. Kaznovanje za neizpolnjevanje zahtev, za katere država še ni pripravila pravilnikov, bi pomenilo grob poseg v načelo pravne varnosti.

1. Podaljšanje javne obravnave Pravilnika o kategorizaciji gostinskih obratov

Pričakujemo podaljšanje roka za oddajo pripomb na predlog Pravilnika o kategorizaciji gostinskih obratov za 14 dni (do 31. 1. 2026). Trenutni rok, ki je v večjem delu sovpadal z božično-novoletnimi prazniki, ne omogoča dejanske in učinkovite participacije strokovne javnosti. Poudarjamo, da so bili deležniki v tem obdobju dvojno obremenjeni: z enim od vrhov turistične sezone ter z intenzivnimi pripravami na začetek veljavnosti krovnega zakona ZGos-1. Standardi Resolucije o normativni dejavnosti (ReND) zahtevajo, da je čas za javno obravnavo prilagojen okoliščinam, ki omogočajo kakovostno strokovno analizo.

2. Zagotovitev 30-dnevnega roka za pravilnik o tehničnih pogojih

Pričakujemo dosledno spoštovanje najmanj 30-dnevnega roka javne obravnave za predlog pravilnika, ki bo nadomestil obstoječi Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti., kar je skladno s smernicami ReND in Poslovnikom Vlade RS. Gre namreč za temeljni izvedbeni akt dejavnosti, ki je obsežen, tehnično zahteven in močno prepleten z drugimi pravnimi akti. Zagotovitev polnega roka za javno obravnavo je ključna za preprečitev procesnih napak pri sprejemanju predpisa.

3. Transparentnost in vsebinska opredelitev do pripomb

Pričakujemo, da MGTŠ za vsako javno obravnavo objavi zaključno poročilo, v katerem se ministrstvo vsebinsko opredeli do vseh prejetih predlogov in pripomb. Poročilo mora vključevati tudi vse vzporedne komunikacije z različnimi deležniki glede urejanja predmetnega področja, ki so potekale od sprejema zakona dalje. Načelo transparentnosti zahteva, da je celoten proces oblikovanja predpisov javno sledljiv in vsa stališča strokovno utemeljena.

4. Zagotovilo o nesankcioniranju v času normativnega vakuuma

Pričakujemo uradno zagotovilo, da v času priprave podzakonskih aktov ponudniki nastanitev ne bodo deležni nadzornih postopkov in sankcij po ZGos-1 v delih, kjer obveznosti objektivno ni mogoče izpolniti zaradi odsotnosti samih izvedbenih aktov (npr. glede standardiziranih oznak, novih tehničnih pogojev itd.). Pričakujemo, da nadzorni organi v tem obdobju ne bodo sledili zgolj strogi črki zakona, saj bi takšen formalizem ponudnike po nepotrebnem prisilil v vlaganje pritožb in izpodbijanje sankcij v dolgotrajnih postopkih za zaveze, ki jih zaradi zamude države pri pripravi pravilnikov sploh ni bilo mogoče izpolniti. Izrekanje sankcij v stanju pravne praznine bi pomenilo neposredno kršitev načela zaupanja v pravo in nepotrebno obremenitev tako ponudnikov kot upravnih organov.

5. Minimalno prehodno obdobje in moratorij na sankcije do 30. 6. 2026

Zahtevamo določitev 6-mesečnega prehodnega obdobja za pripravo, sprejem in polno implementacijo vseh podzakonskih aktov ter moratorij na izrekanje sankcij po ZGos-1 do 30. 6. 2026. Navedeni datum predstavlja minimalen časovni okvir, ki ponudnikom omogoča prilagoditev novim zahtevam v realnem in sklenjenem časovnem obdobju. Ta okvir je hkrati skladen z zakonsko določenim rokom za posodobitev registra pri AJPES.

6. Implementacija EU Uredbe 2024/1028 v povezavi s 23. členom ZGos-1

Pričakujemo pisno pojasnilo o časovnici in načinu implementacije Uredbe (EU) 2024/1028 (Uredba o STR) v slovenski pravni red. Pri tem pričakujemo pojasnilo o delovanju predpisane enotne vstopne točke, posebej pa izpostavljamo tudi nujnost uskladitve 23. člena ZGos-1 z zahtevami EU glede enostavne in digitalizirane določitve identifikacijskih številk na ravni posamezne nastanitvene enote, kar mora država zagotoviti brez nepotrebnih administrativnih ovir.

7. Moratorij na zahteve glede identifikacije do uskladitve z EU pravom

Pričakujemo moratorij na obveznost identifikacije ponudnikov s številko nastanitvenega obrata vse do polne prilagoditve sistema zahtevam Uredbe (EU) 2024/1028. Vztrajanje pri začasnem, prehodnem režimu identifikacije, ki mu sledi hitra zamenjava z novim EU-skladnim režimom, je z vidika pravne varnosti in predvidljivosti nerazumna. Takšno ravnanje bi povzročilo nepotrebne zmedo tako pri ponudnikih kot pri nadzornih organih in splošno pravno negotovost na trgu. Glede na izjemno visoke sankcijske določbe ZGos-1 je uvedba stabilnega in z evropsko regulacijo usklajenega sistema pred začetkom kaznovanja nujna.

Informacije o trenutnem stanju izvedbenih aktov potrjujejo, da zakon v tem trenutku ni funkcionalen. MGTŠ smo zato danes ponovno opozorili na podane zahtev.zahtevali pisne odgovore na izpostavljena vprašanja. Naša prednostna naloga ostaja vsebinska razprava, ki bo sobodajalcem omogočila varno in predvidljivo poslovanje, hkrati pa nadaljujemo s pravnimi pripravami za zaščito interesov naših članov.