Vlada sprejela strokovno neutemeljeno uredbo s kriteriji za kaznovanje turistično uspešnihobčin

Vlada je na današnji seji na podlagi novele Zakona o gostinstvu sprejela Uredbo o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028. Uredba, ki bi sicer morala biti sprejeta že najkasneje konec januarja, bo temelj za oblikovanje seznama občin s privzeto 60-dnevno omejitvijo dejavnosti kratkotrajnih najemov za leti 2027 in 2028. Seznam bi morala ministra Maljevac in Han pripraviti najkasneje do 30. aprila, a je spričo zamud tudi ta datum pod vprašajem.

Kriterija za uvrstitev na seznam sta sva. Prvi je ugotavljanje visoke stopnje nedostopnosti stanovanj v občini, ki temelji na prodajnih cenah nepremičnin v minulih dveh letih in njihovo primerjavo z nacionalnim povprečjem. Podobno se  bo ugotavlja tudi velik obseg oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem v občini, kjer bo z nacionalnim povprečjem primerjano število nočitev pri ponudnikih kratkotrajnega najema glede na število prebivalcev.

Pogoj za uvrstitev na seznam občin s časovno omejitvijo dejavnosti na 60-dni bo tako hkratno izpolnjevanje obeh kriterijev. Uredba je iz tega vidika že sama po sebi statistični absurd, saj metodologija za izkaz visokega odklona predpostavlja že izpolnjevanje samega nacionalnega povprečja prodajnih cen nepremičnin in deleža nočitev pri zasebnikih.

V Združenju sobodajalcev Slovenije ob izpostavljamo tudi siceršnjo spornost obeh kriterijev. Vlada namreč z ničemer ni utemeljila vpliva sobodajalstva na cene nepremičnin. To zavrača tako situacija v turističnih občinah, kjer so glavno gonilo cen vikendaši, kot tudi križanje podatkov števila zasebnih nastanitvenih obratov (SURS) in prodajnih cen nepremičnin (GURS), ki izkazuje očitno statistično divergenco, nenazadnje pa tudi študija, na katere se pri pripravi resorne zakonodaje opira tudi Evropska komisija.

Sporen pa je tudi drugi kriterij, ugotavljanja deleža nočitev pri zasebnih ponudniki, ki ni ukrep stanovanjske, ampak kvečjemu politike upravljanja turizma. SURS namreč, kljub navedbi, da se ugotavlja delež nočitev v okviru kratkotrajnih najemov v stanovanjih, spremlja zgolj samo dejavnosti in ne ločuje po namembnosti nepremičnine, v kateri se dejavnost odvija. Tako v statistične raziskave zajema nočitve v nepremičninah tako stanovanjske kot tudi gostinske in druge namembnosti.

Po drugi strani pa samo število nočitev primarno ne odraža same rabe nepremičninskega fonda (ti podatki se občutno razhajajo tam, kjer so to primarno študentska bivališča), ampak predvsem uspešnosti in intenzivnost vlaganj občin v strategijo desezonalizacije turističnega obiska. Kriterij je torej namenjen kaznovanju turistično uspešnih občin.

V Združenju sobodajalcev Slovenije zato ugotavljamo, da se vlada in pristojni ministrstvi sploh nista presojali primernosti kriterijev, temveč sta bila zgolj prevzeta kriterija, ki sta bila najbolj pri roki, pa čeprav sta neprimerna.

Ob tem je nelogično, zakaj se že sam zakon pri določanju statističnih podlag ne implementira krovne evropske regulacije, ki stopa v veljavo že 20. maja letos. Namen te evropske uredbe (Uredba EU 2024/1028) je prav zagotavljanje enotnega evropskega statističnega pregleda, ki bo prek integracije nacionalnih registrov z rezervacijskimi platformami ( kot Airbnb in Booking) zagotovil enoten evropski okvir za spremljanje dejavnosti in njeno upravljanje.

Tudi samo MGTŠ je namreč Hanov gostinski zakon utemeljilo prav z nujnostjo izpolnjevanja te regulacije, pa vendar zdaj zakon v več bistvenih elementih – kot so identifikacija posameznih enot, administrativne ovire pri pridobivanju teh številk, vmesnih za integracijo nacionalnega registra s platformami, regulacijo platform – od regulacije odstopa.

V združenju smo že večkrat izpostavljali ustavno spornost samega časovnega omejevanja ponudnikov nastanitev, ki je na podlagi zahteve za presojo ustavnosti, podane s strani Državnega sveta, že na ustavnem sodišču. Zakon in danes sprejeta uredba namreč dajeta podlago za časovno omejevanje  dejavnosti, pa čeprav isti krovni zakon zahteva celoletno registracijo dejavnosti za oglaševanje in zbiranje rezervacij, kar pomeni tudi celoletno plačevanje vseh prispevkov.

Takšna določila pa tudi na občinski ravni pa rušijo temelje lokalnih turističnih strategij – desezonalizacijo, torej podaljševanje turistične sezone. Pravtako pa tudi prizadevanja za dvig kakovosti nastanitev, ker v negotovosti pač ni investicij. Gre torej za očiten poseg v lokalno samoupravo zaradi katere gre pričakovati tudi sprožitev zahteve za presojo ustavnosti s strani občin. Po naših informacijah s teren je na to že pripravljenih okrog deset občin.

V združenju ob tem izražamo začudenje, da vlada, sploh v času velikega proračunskega primanjkljaja in pozivom ministra Boštjančiča proračunskim porabnikom k varčevanju, takšne ukrepe sprejema brez analize finančnih učinkov. Zasebni ponudniki nastanitev s četrtino vseh nočitev predstavljajo tradicionalni steber slovenskega turizma, torej dejavnosti, ki je prav lani v tem času državo rdečila pred padcem v recesijo.

V lanskem letu so slovenski davčni rezidenti na rezervacijskih platformah ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednega prometa, kar po mednarodnih študijih (Oxford Economics) o multiplikativnih učinkih dejavnosti pomeni za milijardo evrov skupnih  gospodarskih prilivov.

Oškodovane pa bodo tudi lokalne skupnosti. Samo v občini Piran, kot eni najbolj turistično orientiranih občin v Sloveniji, iz tega naslova predvidevajo za 34 mio evro izpada prihodkov na destinaciji in 8 mio evrov izpada DDV in ostalih pobranih davščin.

V Združenju sobodajalcev Slovenije vsekakor podpiramo predlog interventnega zakona strank t.i. tretjega stebra, ki prinaša enoletni moratorij na izvajanje Hanovega gostinskega zakona. Moratorij, ki bi tudi določitev seznama občin s časovno omejitvijo dejavnosti odložil za eno leto,  je sistemska nuja, medtem ko je zakon razveljavil stare,  MGTŠ še sploh ni izdalo novih nujnih pravilnikov (temeljni pogoji, kategorizacija), talci tega pa smo tako sobodajalci kot tudi lokalne skupnosti, nadzorni organi in nenazadnje AJPES, ki moral že 1.2. začeti s prenovo nacionalnega registra obratov (RNO), pa tega ni mogel.

Takšni ukrepi se ne morajo odvijati stihijsko, ampak zahtevajo čas za prilagoditev, zato je siljenje prenove sistem kategorizacije, nadzora in nacionalnega registra v turistično sezono skrajno neodgovorno.

Sobodajalci si zato od svežnja interventnih ukrepov obetamo predvsem transparente pogoje za poslovanje, ki bi nam nenazadnje omogočil tudi polnjenje raznoraznih proračunov. Že iz podlag za sprejem Hanovega  zakona o gostinstvu namreč izhaja, da zasebni ponudniki nastanitev kot večinoma normiranci plačujemo šestkrat več davka kot hotelirji.