Paradoks »iz rok v roke«: Siva cona, ki razjeda jadranski turizem in slovensko realnost

V Združenju sobodajalcev Slovenije (ZSS) in lokalnih turističnih organizacijah (LTO) ugotavljajo, da slovenska realnost v turističnih krajih ni nič drugačna. Čeprav se problematika sive cone na Hrvaškem zdi ekstremna, se v Sloveniji soočamo s podobnim razkrojem legalnega sobodajalstva na račun neformalnih oblik najema.

Vendar pa slovenski strokovnjaki opozarjajo na ključno razliko v pristopu k reševanju težave. Medtem ko Hrvaška išče načine za boljšo digitalno sledljivost, se v Sloveniji uveljavlja rigorozna zakonodaja, ki težave ne rešuje, ampak jo poglablja.

Posebno točko trenja predstavlja t.i. Hanov gostinski zakon (novela ZGos-1), ki ga je vlada uvedla s ciljem »ureditve trga«. Vendar pa v Združenju sobodajalcev opozarjajo, da gre za zakonodajo, pisano po meri hotelskega lobija, ki prinaša naslednje negativne učinke:

1. Administrativna blokada: Namesto da bi zakon preganjal tiste, ki delajo na črno, postavlja nerealne pogoje registriranim sobodajalcem, ki svojo dejavnost opravljajo transparentno.
2. Prisila v ilegalo: Rigorozne omejitve kratkotrajnega najema v mestnih središčih ne bodo zmanjšale števila turistov, temveč bodo legalne ponudnike potisnile v sivo cono – k omenjenemu modelu »iz rok v roke«.
3. Povečevanje anomalij: Zakon ne naslavlja vzroka (pomanjkanje nadzora nad neregistriranimi), ampak kaznuje tiste, ki so del sistema, kar dolgoročno uničuje diverzifikacijo slovenske turistične ponudbe.

Hrvaški primer »obupanega puljenja las« je jasno opozorilo: ko siva cona prevlada nad registrirano dejavnostjo, izgubi celotna destinacija. Slovenska pot, ki prek ZGos-1 omejuje legalno podjetnost v korist velikih hotelskih verig, pa po mnenju Združenja sobodajalcev le še dodatno odpira vrata za slovensko različico jadranskega paradoksa. Rešitev ni v prepovedih, temveč v učinkovitem nadzoru nad tistimi, ki v sistem sploh niso vstopili.