Cilj novele zakona o gostinstvu je sistematično uničevanje dejavnosti

V Združenju sobodajalcev ob tem ponovno poudarjamo, da je bil zakon, po številnih spremembah, ki so od prve državnozborske obravnave predloga povsem preoblikovale večino ključnih členov, pripravljen ob izključevanju ključnih deležnikov, ki jih na nastanitvenem področju zakon naslavlja, trenutna različica zakona pa je tudi v nasprotju s predlogi in stališči številnih turističnih občin.

V združenju ob tem odločno zavračamo trditve predlagatelja, da je zakon v sedanji obliki omiljena različica predhodnika, prav tako pa tudi navedbe, da se sporna določila nanašajo zgolj na nekatere občine, kjer naj bi vlada arbitrarno ugotavljala stanovanjsko krizo. Zakon namreč drastično posega v poslovanje velike večine ponudnikov zasebnih nastanitev, neglede na lokacijo, od Goričkega do Pirana. Zakon je v nasprotju z evropsko regulacijo dejavnosti in če bo sprejet, bo za panogo izjemno škodljiv in uničevalen.

Temelj evropske regulacije dejavnosti je namreč vzpostavitev nacionalnih registrov nastanitvenih enot in dodelitev identifikacijske številke vsaki od teh enot za oglaševanje na rezervacijskih platformah kot sta Airbnb in Booking.com. Slovenija je bila že leta 2018 ena prvih držav z nacionalnim registrom (RNO), vendar ta dodeljuje identifikacijske številka na ravni obratov in ne posameznih enot kot so soba ali apartma.

Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport je prav zato že konec leta 2023 novelo Zakona o gostinstvu utemeljilo z vzpostavitvijo registra nastanitev za implementacijo krovne evropske uredbe (Uredba EU 2024/1028) za izmenjavo in souporabo podatkov med nacionalnimi registri in rezervacijskimi platformami, vendar tega, kljub številnim, tudi pisnim pozivom Združenja sobodajalcev ni storilo in so očitno prioriteto v zakonu dobile druge določbe.

To dejansko pomeni, da bodo slovenski ponudniki z več sobami ali apartmaji s koncem maja prihodnje leto na Airbnb ali Bookingu oglaševali le eno samo nastanitev, saj skladno z evropsko uredbo te platforme ne bodo smele sprejemati vpisa več enot pod eno številko. Ob tem gre še poudariti, da bo to prizadelo predvsem tiste, ki nastanitve oddajajo v svoji samostojni hiši in nikakor ne gre za  tako problematizirana stanovanja v blokih.

Drug tak primer uničevalnega posega v dejavnosti, ki velja za celo državo, je določilo površine 8m2 na osebo, kar za apartmaje seveda ni problematično, je pa v nasprotju s pravilnikom o kategorizaciji sob in bo s 1. januarjem prihodnje leto prizadelo poslovanje številnih ponudnikov večposteljnih sob, večina sob je urejenih kot dvoposteljnih, ki so bile opremljene v skladu s tem pravilnikom.

Za nameček novela zakona prinaša birokratske zanke v obliki sklicevanj na na ustavnem sodišču razveljavljeno gradbeno zakonodajo, zaradi neurejenih evidenc nefunkcionalno shemo zahtev po soglasji, razdrobljen in nefunkcionalen nadzor ter nerazumno visoke sankcije.

Novela zakona seveda uvaja tudi že večkrat izpostavljeno časovno omejevanje dejavnosti, kar je povsem v nasprotju z našo regulacijo kjer morajo poslovni subjekti, ki so fizične osebe kot sobodajalec ali samostojni podjetnik plačevati redne mesečne prispevke. Tule pa isti zakon, ki določa, da mora ta poslovni subjekt zaradi oglaševanja imeti celo leto aktivno dejavnost in seveda za to plačevati prispevke, istočasno določa še, da mu je lahko izvajanje dejavnosti omejeno na do 30 dni. To je tudi iz ekonomskega vidika nevzdržno.

V Združenju sobodajalcev ob tem opozarjamo tudi, da je po mnenju ustavnopravne stroke sporna tudi sama implementacija določanja časovnih omejitev dejavnosti z oblikovanjem seznama občin, kjer si vlada prisvaja široko polje arbitrarnosti in v ustavno varovane pravice zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude nedopustno in neutemeljeno posega s podzakonskimi akti.

V Združenju sobodajalcev pravimo, da je iz vsega tega žal očitno, da namen novele Zakona o gostinstvu ni transparentna regulacija dejavnosti, ampak kvečjemu njeno sistematično uničevanje. Ob tem nas posebej prizadenejo izjave resornega ministrstva, da želijo z zakonom dati tržni signal panogi, da se ne izplača. Gre za panogo, ki je lani ustvarila skupaj 183 milijonov eurov prometa, pri čemer gre upoštevati še štirikratni multiplikativnim učinkom na povezane dejavnosti. Poslovni subjekti iz naše dejavnosti plačajo tudi bistveno več davka kot hotelirska panoga in polnijo tudi številne druge proračune, zato so takšne izjave sila neodgovorne, če ne celo nedopustne glede na trenutno gospodarsko situacijo.