Državni svet zavrnil odložilni veto na Interventni zakon

Predlog za veto je vložila Interesna skupina delojemalcev (sindikati), ki je predlagateljem zakona očitala pretirano hitenje po nujnem postopku in izločitev socialnih partnerjev. Kljub temu je večina državnih svetnikov prepoznala, da bi blokada tega zakona tik pred začetkom glavne turistične sezone povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo in povsem ohromila delovanje slovenskega turizma ter malega podjetništva. Odločitev Državnega sveta tako pomeni ključno zmago za pravno varnost in stabilnost gospodarskega okolja.

Za slovenske sobodajalce sprejetje interventnega zakona pomeni konec večmesečne negotovosti in administrativnega kaosa, ki ga je povzročila prvotna uveljavitev novega zakona o gostinstvu. Zakonski paket (v členih od 39. do vključno 43.) neposredno naslavlja in rešuje ključne problematike panoge:

1. Moratorij na novi Gostinski zakon (ZGos-1)

Z dnem uveljavitve interventnega zakona se novi Zakon o gostinstvu (ZGos-1) začasno preneha uporabljati, in sicer vse do 31. decembra 2026. V tem vmesnem obdobju se v celoti oživlja in uporablja »stari« zakon (ZGos). Za sobodajalce to pomeni, da se splošno dovoljeno število dni opravljanja dejavnosti kratkotrajnega oddajanja vrača s predvidenih lokalnih restrikcij nazaj na preverjenih 150 dni na koledarsko leto po vsej državi.

2. Podaljšanje veljavnosti starih podzakonskih aktov (pravilnikov)

Ker novi podzakonski akti s strani ministrstev sploh še niso bili spisani, so se ponudniki znašli v pravnem vakuumu. Interventni zakon ta nesmisel odpravlja z določilom, da do sprejetja novih oziroma najdlje do spodaj navedenih rokov nemoteno veljajo stari predpisi:

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev – velja do 31. decembra 2026.

• Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov – velja do 31. decembra 2026.

• Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov – velja do 31. decembra 2026.

• Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije (PRS) – velja do 31. decembra 2027.

• Pravilnik o registru nastanitvenih obratov (RNO) – velja do 31. januarja 2027.

Opomba: Rok za dopolnitev vseh podatkov v registru nastanitvenih obratov (RNO) za ponudnike se s tem zamika na 30. junij 2027.

3. Popolna odprava časovnih omejitev za leto 2027

Zakon prinaša izjemno pomembno določilo za dolgoročno načrtovanje poslovanja: v celem letu 2027 se oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem časovno sploh ne bo omejevalo na lokalni ravni. Popolnoma se opušča določanje kriterijev in priprava seznamov t. i. »ogroženih občin« s pomanjkanjem stanovanj. S tem se preprečuje stihijski pritisk na lokalne skupnosti, ki bi čez poletje morale pripravljati kompleksne analize trga brez uradnih državnih podatkov.

4. Stabilizacija in korenita prenova sistema normirancev

Dosedanja davčna ureditev je z zapleteno progresivno obdavčitvijo neupravičeno kaznovala podjetniško rast. Interventni zakon sistem vrača k preverjenemu, stimulativnemu in predvidljivemu modelu:

• Konec progresije: Ukinjajo se progresivne davčne stopnje; uvaja se enotna, fiksna davčna stopnja v višini 20 % za vse zavezance.

• Polni s.p.: Meja za vstop/izstop se drastično dviguje s 60.000 evrov nazaj na 150.000 evrov. Priznani normirani odhodki znašajo 80 % do 100k €, 70 % do 120k € in 40 % do 150k € letnih prihodkov. Strogi pogoj predhodnega neprekinjenega zavarovanja se znižuje z 9 na 5 mesecev.

• Popoldanski s.p.: Meja za ohranitev statusa normiranca se zvišuje s 30.000 evrov na 70.000 evrov. Priznani odhodki znašajo 80 % za prihodke do 50k € in 70 % za prihodke do 70k € letno.

5. Konec dvojnega plačevanja prispevkov za dolgotrajno oskrbo

Interventni zakon odpravlja veliko nepravično anomalijo na področju socialnih prispevkov. Ukinja se podvojeno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic (sem sodijo klasični sobodajalci ter tisti s popoldanskim s.p.-jem), saj so morali ti posamezniki prispevek doslej plačevati dvakrat (tako iz zaposlitve kot iz dejavnosti). Ta sprememba malim ponudnikom takoj zniža fiksne mesečne stroške. Hkrati zakon obveznost plačevanja tega prispevka v celoti ukinja za upokojence.

Kljub potrditvi zakona v Državnem zboru in zavrnitvi veta v Državnem svetu pa se sindikati ne predajajo. Istega dne, 18. maja 2026, so v Državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu, pod katero so predložili več kot 47.000 podpisov volivcev (bistveno več od zakonsko zahtevanih 2.500 za začetek postopka).

Z vložitvijo teh podpisov se formalno sproži postopek, v katerem bi moral Državni zbor določiti koledarski rok za zbiranje 40.000 podpisov za dejanski razpis referenduma. Vendar pa ima ta korak izjemno specifično ustavnopravno ozadje, ki v celoti spreminja dinamiko morebitne blokade.

Drugi odstavek 90. člena Ustave Republike Slovenije namreč izrecno določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke, carine ali druge obvezne dajatve. Ker interventni zakon vsebinsko v pretežnem delu spreminja prav davčno in prispevkovno zakonodajo (reforma sistema normirancev, spremembe dohodnine ter ukinitev dvojnih prispevkov za dolgotrajno oskrbo), ima Državni zbor polno ustavno podlago, da sprejme sklep o nedopustnosti razpisa referenduma.

Če bo Državni zbor ta sklep o nedopustnosti sprejel (kar je pričakovano), so sindikati že napovedali pritožbo na Ustavno sodišče RS. Z vidika dosedanje ustavnosodne prakse in mnenj pravnih strokovnjakov sta odprti dve poti:

1. Stroga presoja ustavne prepovedi (Najbolj verjeten scenarij): Ustavno sodišče bo ugotovilo, da zaradi izrazite davčne narave in zaščite javnofinančnih virov države referendum ustavno sploh ni dopusten. V tem primeru bo pritožba sindikatov zavrnjena, zakon pa bo nemudoma stopil v veljavo, s čimer bo moratorij za sobodajalce dokončno pravno zaščiten.

2. Tehtanje narave “omnibus” zakona: Ker gre za obsežen sveženj, ki poleg davkov posega tudi v delovna razmerja, bodo ustavni sodniki tehtali, ali gre za zlorabo instituta interventnega zakona za obid referenduma. Če bi sodišče ocenilo, da nedavčne vsebine prevladujejo, bi referendum lahko dopustilo. Vendar ustavna zaščita davčnih virov v večini primerov pretehta v prid uveljavitvi zakona.

Zaključek: Za zasebne ponudnike nastanitev je ključno, da je z zavrnitvijo veta v Državnem svetu zakon uspešno prestal parlamentarno rešeto. Čeprav bodo ustavni spori glede referenduma prinesli še nekaj tednov formalnih postopkov, trenutna ustavna ureditev in jasna pravna dejstva kažejo, da bo moratorij na restriktivni gostinski zakon vzdržal, kar sobodajalcem zagotavlja stabilno in mirno izvedbo prihajajoče poletne sezone.