DZ obravnava Zakona o gostinstvu: tretje branje

Spoštovani.

Danes je pred vami ključna obravnava Zakona o gostinstvu. Gre za absurden zakon s katerim vlada pod krinko urejanja turizma rešuje stanovanjsko problematiko.

Zakaj je to absurd? Ker je ta ista vlada nedavno opustila namero uvedbe nepremičninskega davka, ki naj bi bil sistemski vir za financiranje izgradnje in prenove javnega stanovanjskega fonda, hkrati pa tudi vzvod za aktivacijo fonda 165.000 uradno praznih stanovanj v državi. Razlog za to je, tako pravi minister za finance Klemen Boštjančič, da vlada še ni zagotovila sistemske prenove najemnih razmerij, ki bi ustrezno zaščitila najemodajalce in jim s tem dala tudi podlago za odločitev za oddajo svojih nepremičnin v dolgotrajni najem.

In zdaj ta ista vlada danes tukaj predlaga Zakon o gostinstvu s katerim želi z birokratskimi zankami in dušenjem gospodarske pobude malega turističnega gospodarstva ponudnike kratkotrajnega najema dobesedno prisiliti k opuščanju svoje storitvene gospodarske dejavnosti in preusmeritvi v dolgoročni stanovanjski najem.

Ali če povemo drugače, ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je soavtor tega predloga novele Zakona o gostinstvu in si v njem pridržuje pomembne pristojnosti, se, namesto da bi poskrbelo za ustrezno urejanje najemnih razmerij v stanovanjskem zakonu, že dve leti ukvarja z uničevanjem gospodarske panoge prek turističnega zakona, se celo javno sklicuje prav na Zakon o gostinstvu kot ključni ukrep stanovanjske politike do izgradnje fonda javnih najemnih stanovanj (DS MSP Klemen Ploštajner v Tarči, 22.5.2025), pri tem pa sploh ne zna oceniti, koliko stanovanj naj bi uničevanje naše gospodarske panoge sploh prineslo.

Ob tem pa, sodeč po raziskavi Sobodajalski barometer 2025 Združenja sobodajalcev, kar 86% ponudnikov kratkoročnih najemov ne bi oddajalo dolgoročno, tudi če ne bi mogli več opravljati svoje trenutne dejavnosti. Med glavnimi razlogi sta prav slaba zaščita najemodajalcev in pa tudi neprimernost svojih enot za dolgotrajni najem, saj to pogosto niso samostojne stanovanjske enote primerne za dolgotrajno bivanje.

Ker smo pa v Združenju sobodajalcev primarno predstavniki zakonite, regulirane in obdavčene gospodarske dejavnosti, bi se primarno raje osredotočili na to, kaj predlog novele Zakona o gostinstvu za našo dejavnost pomeni.

Žal nič dobrega, ker ta na manipulativnih konstruktih (o tem več v zaključku sporočila in v prilogi) utemeljen zakon primarno ni namenjen reševanju problemov, ampak kvečjemu njihovem ustvarjanju. Zakon namreč za našo dejavnost ne prinaša olajšav birokratskih postopkov, enotne dostopne točke za registracijo dejavnosti, pa tudi krovne EU uredbe za regulacijo dejavnosti kot vidimo ne dosledno implementira, čeprav se predlagatelj vse skozi sklicuje, da je prav ta uredba povod za to novelo zakona. Žal je primarni cilj zakona predvsem ubijanje dejavnosti in dušenje v negotovosti, ne pa njeno funkcionalno urejanje.

Sporno razumevanje regulacije v gostinstvu

V Sloveniji se glede predloga novele Zakona o gostinstvu kaže globok razkorak v razumevanju pojma regulacije v tržnem gospodarstvu. Medtem ko bi regulacija v pravni in demokratični državi morala ustvarjati predvidljivo in varno okolje za vse deležnike, predlagatelj zakona z njo očitno želi omejevati in uničevati dejavnost kratkoročnih najemov z ustvarjanjem stalne negotovosti.

Nestabilen in problematičen proces priprave zakona

Priprava novele zakona je bila izjemno problematična. Prvotni predlog iz lanske pomladi je v javni obravnavi vseboval nefunkcionalne določbe. Kljub pozivom k ponovni javni razpravi so bile te spremenjene in v prvem branju v Državnem zboru sprejete povsem drugačne rešitve. Te pa so se ponovno izkazale za nevzdržne in celo neustavne, kar je privedlo do hitro amandmiranega zakona s tretjo garnituro “rešitev”. Vmes so se celo vrnile zahteve po uporabnih dovoljenjih, ki so bile prvotno izločene. Ministrstvo je ignoriralo obljube o strokovni skupini in pozive k obnovi javne obravnave, kar je pripeljalo do sedanje situacije, kjer se skozi parlamentarno proceduro ponovno forsira ustavno sporen zakon.

Neustavne in nefunkcionalne časovne omejitve

Zadnja različica predloga novele je vnesla amandmaje, ki določajo časovne omejitve za t.i. rizične občine, pri čemer bo vlada z uredbo določila kriterije zanje. Pravni strokovnjaki menijo, da je takšno podzakonsko omejevanje temeljnih pravic državljanov neustavno zaradi ohlapno določenih kriterijev in virov podatkov. Poleg tega je časovna shema povsem nefunkcionalna: predviden rok 31. oktober za sprejem občinskih odlokov pomeni, da bi nosilci dejavnosti šele dva meseca pred koncem leta izvedeli pogoje poslovanja za prihodnje leto. To je v popolnem nasprotju s predvidljivostjo, ki jo dejavnost potrebuje za vnaprejšnje zbiranje rezervacij.

Različne interpretacije regulacije v gostinstvu

Trenutna bitka za interpretacijo regulacije v tržnem gospodarstvu v Sloveniji je očitna pri Predlogu novele Zakona o gostinstvu. Namesto ustvarjanja predvidljivega in varnega okolja, predlagatelj z nenehno negotovostjo duši dejavnost kratkoročnih najemov.

Sporne časovne omejitve in nepredvidljivost

Novela zakona predvideva časovne omejitve za “rizične občine”, katerih kriterije določi vlada z uredbo. Zaradi ohlapnih kriterijev in virov podatkov so te omejitve po mnenju ustavnih pravnikov neustavne. Poleg tega je časovna shema povsem nefunkcionalna, saj bi nosilci dejavnosti šele dva meseca pred koncem leta izvedeli pogoje poslovanja za prihodnje leto, kar je v popolnem nasprotju s predvidljivostjo, ki jo dejavnost potrebuje za zbiranje rezervacij.

Nejasnosti glede prispevkov

Poleg tega so nosilci dejavnosti zasebnih nastanitev v Sloveniji zavezani plačevati prispevke celo leto, tudi če so omejeni na 150 dni dejavnosti, kar takšno dušenje dejavnosti z restriktivnimi časovnimi omejitvami dela nerazumno in nelogično. Namen omejevanja je tudi vprašljiv, saj izkušnje kažejo, da to ni stanovanjski ukrep, ampak pretežno protekcionistični ukrep za hotelirsko panogo.

Pomanjkljiva implementacija evropske uredbe

Predlog novele Zakona o gostinstvu ne implementira dosledno evropske uredbe 2024/1028 o souporabi in izmenjavi podatkov med rezervacijskimi platformami in nacionalnimi registri. Še vedno predvideva identifikacijo pri oglaševanju na ravni obratov, namesto na ravni posameznih enot, kot zahteva uredba. Poleg tega ni poskrbljeno za ustrezno posodobitev in interoperabilnost registra (RNO).

Nerazumne zahteve po spremembi namembnosti in soglasjih

Novela zakona vrača zahtevo po uporabnih dovoljenjih in spremembi namembnosti, kar je zaradi kompleksnosti in nefunkcionalnosti gradbene zakonodaje pogosto neizvedljiv pogoj, še posebej v zahtevanem roku do 1. 1. 2026. Zahteva onemogoča dvojno rabo nepremičnin (npr. oddajanje študentom in turistom) in izloča samo eno dejavnost, čeprav se v enakih prostorih odvijajo številne druge dejavnosti (odvetniške pisarne, računovodske storitve, NVO-ji). Podobno velja za zahtevo po soglasjih, ki sobodajalce utesnjuje v permanentno negotovost obnavljanja soglasij na dve leti. Država bi morala najprej poskrbeti za verodostojnost zemljiškoknjižnih evidenc in enako obravnavati vse subjekte. Za nameček so predvidene nerazumno visoke kazni za minimalne administrativne prekrške.

Odsotnost analiz učinkov zakona

Predlagatelj ni predložil analize predvidenih učinkov zakona na dejavnost gostinstva in javne finance, niti ni opredelil javne koristi, ki bi upravičevala posege v pravice do razpolaganja z zasebno lastnino in svobodne gospodarske pobude. Predvidevanja o neobstoječih negativnih finančnih učinkih so sporna, saj bi prilagoditve lahko spodbujale sivo ekonomijo, preliv gostov v hotele pa je minimalen. Nasprotno, zaradi tranzitnega turizma in lokacije turističnih središč ob meji, se bodo nočitve verjetno prelile v sosednje države brez takšnih omejitev.

V Združenju sobodajalcev menimo tudi, da je skrajno neodgovorno, da ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in turizem, uničuje vitalno gospodarsko panogo s številnimi multiplikativnimi učinki, ki polni družinske, občinske in državne proračune. To pa počne ravno v času negotovih gospodarskih razmer, ko beležimo negativno gospodarsko rast in napovedujejo vedno nove proračunske javnofinančne obremenitve, kar je med drugim tudi v nasprotju s priporočili fiskalnega sveta.

Iz vsega tega lahko le sklenemo, da je uničevanje dejavnosti, ki na trgu prispeva četrtino vseh nočitev skrajno nerazumna poteza, ki nima utemeljene javne koristi.

Sobodajalci se zavedamo, da smo ena od sicer številnih dejavnosti, ki vpliva na razpoložljivost stanovanjskega fonda, pri čemer pa smo verjetno edini, ki dejansko ponujamo bivanje. Naši gostje niso zgolj turisti, so tudi študenti, stažisti, poslovni gostje, svojci bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah, in ne moremo sprejeti vloge grešnih kozlov, ki nam jo poskuša naprtiti politika, ki se očitno ne zna soočiti s problematiko praznih stanovanj in problematiko tisoče študentov, ki bivališče iščejo na trgu in so v univerzitetnih središčih večino leta prav gostje sobodajalcev. Ne pristajamo pa niti na vlogo poskusnih zajčkov eksperimentov politike, ki ne zmore povedati, koliko bivališč za mlade družine bi pridobili z uničevanjem naše dejavnosti.

Spričo tega vas vabimo, da glasujete po svoji vesti in kot predstavniki vseh državljanov ne pa orodje koalicijskih mahinacij ter predlagano novelo zakona zavrnete.

V priponki vam pošiljamo še odgovor na opravičilo ministra Matjaža Hana, kjer ga ponovno pozivamo, da sporno izjavo ter javno objavljene dodatne navedbe ministrstva o petkratni eksponentni rasti dejavnosti prekliče in se zanjo javno opraviči do vključno petka, 18. julija 2025. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni sprožiti ustrezne pravne postopke, saj vaša trditev, ki nima podlage v dejstvih, ne le zavaja javnost in stigmatizira zakonito dejavnost, temveč tudi spodkopava zaupanje v institucije in pomeni neposredno škodo za naše člane.