Ko se država odloči, da ti ne bo več pustila opravljati dela

Situacija, ki jo kličejo v letu 2026 z novo zakonodajo pomeni zame ugasnitev dejavnosti. V naši družinski hiši živimo: brat z družino, jaz z družino z majhnim otrokom. Že 18 let oddajamo v stalni najem 2 mini studia dvema ločenima podnajemnikoma. V hiši so še 4 manjši apartmaji za kratkoročni najem. Naša hiša je večstanovanjska. A ni blok. Niti hotel.

Po novi noveli zakona, nosilec s.p.ja ne bo mogel več opravljati dejavnosti v večstanovanjski hiši. Jaz sem s.p. Ne morem biti poleg s.p.-ja tudi sobodajalec. Tudi, če bi bila sobodajalka, oddajanje 60 (-90 dni) ne prinese dovolj dohodka za pokritje vseh stroškov, ki jih imaš z dejavnostjo (komunala, ekstra komunalni dodatek na opravljanje dejavnosti oddajanja sob, elektrika, kurjava, rtv itd., občinska obdavčitev je visoka).

V apartmajske enote smo vložili veliko denarja in energije (oprema, vsi dodatki v kuhinji, vsa posoda, kuhinjski inventar, sesalec, postelje, jogiji, posteljnina, brisače itd.)

Apartmajske enote nikoli ne bodo namenjene dolgoročnemu oddajanju ker niso primerne zanj. So premajhne, v mansardi ni dovolj omar ali polic za osebo, ki bi stalno bivala v enoti, nikjer ni prostora, da bi namestil pralni ali pomivalni stroj (sploh ni nikjer nobene opcije, tudi če smo zelo kreativni). Enote pa se primerne za kratkoročni najem, saj ljudje prihajajo za 1, 2, 3 dni nočitve. V hiši ni na voljo nobene kleti, shrambe, prostora za shranjevanje koles, kovčkov, vozičkov, nahrbtnikov. Edini prostor, ki ga imamo, je na voljo obstoječima podnajemnika (pa še zanj ni veliko).

Pred hišo ni dovolj mest za parkiranje (danes ima potrebo po parkirnem mestu vsako stanovanje, minimalno 2 avta). Če imamo za enega, definitivno nimamo za 2. Parkiranje v mestu ni opcija, saj so parkirna mesta označena z maksimalno 2h parkiranja ali parkiranje le čez dan ali privatno parkiranje 6 eur/h. Tudi če bi najemnik našel zelo, zelo oddaljeno kakšno parkirno mesto, je vprašaj kako bi ga iskal in imel na voljo, ko se začne turistična sezona. V našem kraju namreč primanjkuje parkirnih mest. Turisti nimajo kje parkirat. Domačini nimamo kje parkirat. Hoteli ne ponujajo dovolj parkirnih mest (ni več avtobusnega turizma kot nekoč, ko parkirna mesta niso bila potrebna).

Oddajanje v smislu 8 mesecev stalni podnajemnik, 3 mesece kratkoročna oddaja, ravno tako ni primerna. To se je izkazalo že v po Covidnem času. Vsakdo, ki pride bivat in seli otroke v druge šole rabi dolgoročno bivanje in ne prehodno. Torej dodatnega dolgoročnega bivanja v naši hiši ne bo. Nikoli. Je kmečka hiša!

Drugi problem: sedanji lastnik hiše je oče. Zaradi novega nepremičninskega zakona bo prisiljen razdeliti hišo in jo predati dvema otrokoma prej kot bi si želel, saj ne želi, da je njegova 2 nepremičnina kjer živita otroka dodatno obdavčena. Torej bosta lastnika hiše 2 osebi, ne več ena. To zadevo rešujemo še 6 let, etažiramo in nič ne kaže, da bi se uredilo kmalu. Pojedlo nam je že veliko živcev in denarja. Kako bo z možnostjo kratkoročnega oddajanja v tem primeru?

Čez noč mi zakon vzame pravico opravljati svojo dejavnost in poslovni subjekt lahko samo zaprem in postanem breme države.

Vloženega je bilo ogromno denarja za ureditev in opremo apartmaja. In sedaj mi zakon krade delo ter ves denar, ki je bil vložen je izgubljen. Komaj smo se prebili čez Covid čase, začeli pokrivati izgubo, sedaj pa bum. Z dejavnostjo, ki jo opravljam, poleg oddaje apartmajev ne preživim. Sprašujem se ali naša država res želi, da uvažamo Filipince, Nepalce, Šrilančane in ostale, da opravljajo delo v gostinstvu, hotelirstvu, prevozništvu in ostalem? Si res želimo, da se gostinski obrati spreminjajo v »self service«, ker ni delavcev? To, da te nekdo pozdravi v slovenskem jeziku, je že luksuz. Se sprašujete zakaj ni dovolj vodnikov na voljo? Ti morajo biti vseskozi na voljo, za klic in naročilo, vmes pa morajo preživeti in apartmajska dejavnost je nudila ravno to. Si želimo, da kvaliteta storitve pada, ker nekdo opravlja delo občasno, prihaja iz druge dežele, kjer so standardi drugačni, mi vsi, ki smo s.p.ji namreč opravljamo delo z visoko profesionalnim pristopom in delujemo dolgoročno.

To, da onemogočate opravljanje dejavnosti s.p.ju v lastni hiši, je KRIMINAL. Kje drugje se omejuje opravljanje dejavnosti, oziroma ne omejuje, onemogoča?! Nikjer! Ker pod temi pogoji pravzaprav ni mogoče opravljati dejavnosti.

Moj oče je upokojenec, ki si želi mir. Ne želi si biti sobodajalec zato, ker njegova hči ne more več opravljati svoje dejavnosti preko s.p.ja. Jaz sem mlad človek, ki si želi delati in se boriti, tudi plačevati davke, a živeti dostojno življenje.

Mi prinašamo denar v davčno blagajno. Kmalu bo najlažje nič delati ali malo, ker gre tako človek lažje skozi življenje v naši državi. Mladi pa razmišljamo o selitvi v tujino. Ta zakon ne zadeva le upokojence-sobodajalce, vendar tudi aktivni del prebivalstva. Status sobodajalstva za nas namreč ni primeren. Mi si plačujemo prispevke, delujemo celo leto in tudi solidarno prispevamo svoj delež v skupnost in državno blagajno.