Leta 2025 v EU skoraj milijarda nočitev: platformni turizem postal hrbtenica lokalnih gospodarstev

V letu 2025 je bilo prek največjih spletnih platform (Airbnb, Booking.com in Expedia) rezerviranih rekordnih 951,6 milijona prenočitev. To pomeni, da platformni turizem v Evropski uniji zajema skoraj tretjino vseh nočitev. Ta številka pa ni le statistični podatek o »spanju«, temveč ključni kazalec pomena za lokalna okolja.

Ekonomska teža te panoge se najbolje odraža v t. i. multiplikativnem učinku. Študije ugledne institucije Oxford Economics potrjujejo, da panoga deluje po principu multiplikatorja 3,5. Da bi to razumeli poljudno: gost, ki prek platforme rezervira namestitev, ne troši denarja le za svojo posteljo.

Dejanski denarni tok se ustvari šele, ko gost zapusti prag apartmaja. Za vsak evro, ki ga nameni za najem, v lokalnem gospodarstvu – v sosednji pekarni, restavraciji na vogalu, pri lokalnem prevozniku ali v obrtniški delavnici – porabi še dodatnih 2,5 evra. To pomeni, da panoga ni le »oddajanje sob«, temveč katalizator lokalne potrošnje.

Na ravni celotne EU to pomeni, da platformni turizem generira več kot 330 milijard evrov letne potrošnje. Ta denar se ne zbira na računih oddaljenih korporacij, temveč kroži med tisoči malih podjetnikov in družinskih dejavnosti, kar zagotavlja stabilnost in razvoj tudi tistim regijam, ki so finančno šibkejše.

Analiza po regijah kaže na izrazito dominanco sredozemskih destinacij, kjer je jadranska soseda postala absolutna zmagovalka. Med 20 najpopularnejših regij v EU se uvrščajo predvsem destinacije, ki stavijo na razpršeno ponudbo v zasebnem sektorju.

Vodilnih pet destinacij po številu nočitev (v vrhuncu sezone):

• Jadranska Hrvaška: 27,7 milijona nočitev
• Andaluzija (Španija): 19,5 milijona nočitev
• Provansa-Alpe-Azurna obala (Francija): 16,9 milijona nočitev
• Île-de-France (Pariz z okolico): 15,5 milijona nočitev
• Katalonija (Španija): 14,3 milijona nočitev

Slovenske številke so precej nižje od vodilnih evropskih destinacija, a so v letu 2025 so slovenski ponudniki zasebnih nastanitev zabeležili 5,1 milijona nočitev, kar je 6 % v primerjavi z letom poprej in nekoliko bolj zmerna rast od evropskega povprečja.

Od tega kar 70% vseh prek platform realiziranih nočitev pri zasebnih ponudnikih nastanitev v Sloveniji pripade statistični regiji Zahodna Slovenija, torej na Ljubljano, Gorenjsko, Istro, Kras in Notranjsko, vendar je tu zabeležena nižja medletna rast s 4,8%.

Več kot enkrat višjo rast beleži Vzhodna Slovenjija, ki je ob 30 % deležu nočitev zabeležila kar 10,2% medletno rast nočitve prek platform.

Po podatkih finančne uprave (FURS) so slovenski davčni rezidenti so lani prek platform ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednih prihodkov, kar bi, prevedeno v oxfordsko študijo, pomenilo, da je dejavnost v lokalna okolja prinesla skoraj milijardo evrov. Podatki sicer zajemajo tudi slovenske rezidente, ki oddajajo v tujini (večinoma na Hrvaškem), pa vendar ne zajemajo neposrednih rezervacij, ki jih gostje opravijo mimo platform.

Zaradi sistemskega pomena panoge v Bruslju pravkar poteka poskus vzpostavljanja še tretjega skupnega stebra evropske regulacije dejavnosti. Po davčni transparentnosti poslovanja s platformami v okviru Direktive DAC7 in evropske direktive, ki statistično integrira rezervacijske platforme z nacionalnimi registri in stopa v veljavo letošnjega 20. maja, je v pripravi enoten evropski normativni okvir dejavnosti, ki naj z letošnjo jesenjo razmejil profesionalne in neprofesionalne ponudnike, poseben pomen pa bo moral dali vzpostavitvi jasnih kriterijev za proučevanje vplivov dejavnosti.