Vlada naj podpre zadržanje gostinskega zakona do odločitve ustavnih sodnikov

Novi Zakon o gostinstvu , ki naj bi po besedah pripravljavcev uredil področje kratkotrajnega oddajanja , se je le nekaj mesecev po uveljavitvi znašel v slepi ulici. V združenju, ob podpori Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov in Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji, opozarjamo, da trenutno stanje ne vodi v regulacijo, temveč v sistemsko uničenje dejavnosti, ki predstavlja enega od stebrov slovenskega turizma.

Sobodajalstvo v Sloveniji ni več obrobna dejavnost; po podatkih FURS so slovenski davčni rezidenti lani na rezervacijskih platformah ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednega prometa. Na podlagi mednarodnih referenčnih študij o multiplikativnih učinkih to skupno pomeni milijardo evrov za slovensko gospodarstvo. Kljub temu država s panogo upravlja stihijsko.

V dopisu izpostavljamo absurdno neusklajenost zakona: medtem ko določbe o časovnem omejevanju (22. člen) dejavnost krčijo na 60 ali celo 30 dni letno , 17. člen od ponudnikov zahteva celoletno registracijo in plačevanje polnih prispevkov. Gre za situacijo, ki nas dobesedno sili v sivo cono ali v opustitev dejavnosti, saj država zahteva polne dajatve za delo, ki ga hkrati prepoveduje.

Opozarjamo na nefunkcionalen sistem zbiranja soglasij solastnikov, ki namesto ureditve medsosedskih odnosov prinaša le negotovost in možnost izsiljevanj s strani posameznikov. Časovna omejitev veljavnosti soglasij na tri leta nas postavlja v položaj trajne odvisnosti od arbitrarne volje sosedov. Hkrati nove številčne in prostorske omejitve, kot je zahteva po najmanj 8m2 uporabne površine na gosta, diskriminatorno posegajo v ureditev večposteljnih sob, ki so bile doslej urejene in kategorizirane skladno z vsemi tehničnimi predpisi.

Kritika združenja se osredotoča tudi na dejansko neizvedljivost zakona na terenu:

• AJPES v blokadi: Prenova registra nastanitvenih obratov (RNO), ki bi se morala začeti že februarja, je zaradi odsotnosti podzakonskih aktov prestavljena za nedoločen čas. Rok za dopolnitev podatkov, ki je 30. junij, pa nevarno trka na vrata osrednje turistične sezone.

• Pravni vakuum: Z uveljavitvijo ZGos-1 so nehali veljati stari pravilniki o minimalnih tehničnih pogojih in kategorizaciji, novi pa kljub zakonskim rokom še niso sprejeti. Ponudniki tako nimamo pravne podlage za registracijo novih obratov ali uskladitev poslovanja.

• Fantomski predpisi: Vlada bi morala uredbo s kriteriji za časovno omejevanje sprejeti do 31. januarja 2026, vendar ta ključni akt še vedno ni sprejet. MGTŠ je že januarja napovedovalo obvezno označevanje z nalepkami, za katere še vedno ni pravilnika, medtem ko nam za njihovo neuporabo grozijo globe do 6.000 evrov.

Spominjamo na srečanje z ministrom Matjažem Hanom 2. marca 2026, ko je ta ob predaji 2.500 podpisov peticije za moratorij podal zavezo, da se bo zavzel za odlog zakona in omogočil nemoteno turistično sezono. Prav tako je poslanka Meira Hot vložila pisno poslansko pobudo za operativni odlog izvajanja zakona, s katero je opozorila na nerealne roke in nepripravljeno infrastrukturo.

V združenju zaključujemo, da je začasno zadržanje zakona edina pot za zagotovitev pravne varnosti. V nasprotnem primeru bo država tiste, ki želimo poslovati zakonito, zadržala v krču, hkrati pa s sistemsko neurejenostjo nagrajevala tveganja v sivi coni.