Moratorij na gostinski zakon: tudi po sestanku z ministrstvom še vedno brez ključnih odgovorov

Sprejetje te novele je namreč v dejavnosti povzročilo totalen kaos. Določbe zakona so v praksi popolnoma nefunkcionalne, hkrati pa novela ni izpolnila svoje primarne vloge – ustrezne implementacije evropske regulacije (Uredbe o kratkoročnem najemu). Zaradi vsega tega je prišlo do resnega pravnega vakuuma, kjer številne aktivnosti, kljub začetku veljavnosti novega zakona, še vedno potekajo po starih, že razveljavljenih pravilnikih in zakonodaji. Tipičen primer tega so vpisi v Register nastanitvenih obratov (RNO), kategorizacija nastanitev in drugi ključni birokratski postopki.

V teh nepredvidljivih okoliščinah je bil moratorij na zakon o gostinstvu (ki izhaja iz interventnega zakona za razvoj Slovenije) edina logična in smiselna poteza. Vendar pa je v trenutnem prehodnem obdobju – ko je interventni zakon v postopku ustavne presoje zaradi možnosti razpisa referenduma – vse skupaj postalo le še dodaten vir neznank in tveganj za poslovanje vseh ponudnikov nastanitev. Zato smo v Združenju sobodajalcev zahtevali nujen, takojšen in urgenten sestanek z resornim ministrstvom.

Na sestanku smo odprli vrsto perečih tem, a žal naleteli na zid nejasnosti.

Ena prvih tem so bila določila glede posodobitve registra nastanitvenih obratov, ki bi morala biti po zakonu izvedena do 30. junija. V združenju smo jasno izpostavili, da je ta rok popolnoma nerazumen in tehnično ter administrativno nemogoč. Zahtevali smo nujnost zamika tega roka in prestavitev implementacije rešitve na kasnejši, realnejši čas.

Dotaknili smo se tudi vprašanja popolne nefunkcionalnosti določb glede pridobivanja soglasij, saj je pri samih interpretacijah na terenu ogromno nejasnosti.

Posebej smo opozorili na problematiko nalepk za označevanje večstanovanjskih stavb. Kot kaže, te nalepke niso skladne s pravili dvojezičnosti, hkrati pa sploh nimajo zahtevanih dovoljenj za njihovo oglaševanje. Kot paradoks pa se je ponovno izkazalo, da te nalepke niso usklajene niti z novim, uradnim nazivom samega ministrstva.

S predstavniki ministrstva smo govorili tudi o načrtih za dejansko implementacijo evropske uredbe. Žal uradni rok, kdaj in kako se bo to zgodilo v Sloveniji, še vedno ostaja popolna neznanka.

Velika dilema: 150 ali 180 dni poslovanja?

Ena najbolj perečih tem, ki odpira največ vprašanj, je število dni poslovanja za sobodajalce, ki dejavnost opravljajo kot fizične osebe.

• Nova novela zakona določa mejo 180 dni.

• Star zakon, ki bi ga moratorij ponovno uveljavil, pa določa mejo 150 dni.

Na vprašanje, koliko dni lahko sobodajalci v primeru uveljavitve moratorija dejansko oddajajo, nam na ministrstvu niso znali dati nobenih zagotovil. Prav tako nam niso znali pojasniti, kako bodo v tem času ravnali inšpekcijski organi. Na MGTŠ so se izgovorili, da določljivejših pojasnil trenutno ne morejo podati, saj sami še vedno čakajo na uradno tolmačenje Zakonodajno-pravne službe.

Združenje bo zaščitilo svoje člane:

Ker ministrstvo ne ponuja odgovorov, smo jim na sestanku odločno zagotovili, da bomo v Združenju sobodajalcev – v kolikor bi prišlo do kakršnihkoli zapletov ali inšpekcijskih postopkov na ta račun – nemudoma poskrbeli za polno pravno zaščito in varnost vseh sobodajalcev, ki so ves ta čas delovali v dobri veri.

Ker je sestanek pustil več odprtih vprašanj kot odgovorov, smo se v združenju odločili za naslednji korak. Sprejeli smo dogovor, da bomo v najkrajšem možnem času organizirali javni posvet.

Iskreno upamo, da se bodo posveta udeležili tudi predstavniki ministrstva in do takrat vendarle pridobili konkretna pojasnila, ki jih slovensko sobodajalstvo nujno potrebuje za mirno in legalno poslovanje.