Odgovor koordinacije sobodajalcev na mnenje TGZS glede predloga Zakona o gostinstvu

TGZS uvodoma navaja pavšalne trditve hotelirjev o neurejenosti poslovanja ponudnikov zasebnih nastanitev. Takšne trditve, ki imajo morda nekje drugje po svetu nekaj podlage, v Sloveniji zagotovo ne držijo. Ponudba zasebnih nastanitev ima pri nas več kot polstoletno zgodovino regulacije. Že v prejšnji državi je bila konec šestdesetih let prejšnjega stoletja opredeljena kot strateška dejavnost, kar je pripeljalo do tega, da je bilo v turističnih krajih celo težko pridobiti gradbeno dovoljenje brez predvidenih turističnih zmogljivosti. Takrat je dejavnost delovala kot dopolnilno delo.

Po osamosvojitvi je dejavnost dobila pravno-formalne oblike, kot jih poznamo danes. Slovenija ima eno najbolj rigoroznih regulacij na tem področju v Evropi. Za opravljanje dejavnosti je potrebno izpolnjevati številne pogoje, imeti registrirano dejavnost, plačevati vse prispevke kot vsi poslovni subjekti v Sloveniji in biti vpisan v centralni nacionalni Register nastanitvenih obratov (RNO). Ta je bil pri nas uveden že leta 2018, medtem ko ga številne druge primerljive države uvajajo šele zdaj zaradi implementacije Uredbe EU 2024/1028 o izmenjavi in souporabi podatkov ponudnikov kratkoročnih najemov.

Prav tako ni res, da sobodajalci ne prijavljajo gostov. Gostje so dolžni biti prijavljeni najkasneje v dvanajstih urah, dnevno in mesečno pa se oddajajo podrobni podatki. Finančna uprava RS ima na podlagi evropske direktive DAC7 popoln vpogled v poslovanje posameznih pravnih subjektov z rezervacijskimi platformami.

TGZS v svojem mnenju navaja nujnost zagotovitve enakih pogojev poslovanja za ponudnike kratkotrajnih najemov kot za druge ponudnike nastanitev. Vendar pa je nudenje kratkoročnih nastanitev v stanovanjih v Sloveniji že več kot 25 let opredeljeno kot gospodarska dejavnost, kompleksno regulirana in urejena po Zakonu o gostinstvu. Fizične osebe, ki nudijo nastanitve v stanovanjih (omejeno na največ 15 ležišč in 5 mesecev na leto, da bi lahko dejavnost opravljali tudi upokojenci), morajo biti kot sobodajalci vpisane v register sobodajalcev pri AJPES-u in morajo:

• biti pravni subjekt vpisan v poslovni register,

• izpolnjevati pogoje Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (enako kot hoteli),

• kategorizirati nastanitev po Hotel Stars kategorizaciji preko javne aplikacije www.kategorizacija.si (podobno kot hoteli),

• izdajati davčno potrjene račune z namenskim digitalnim potrdilom na portalu e-davki (enako kot hoteli),

• plačevati dohodnino ali davek na dodano vrednost glede na obseg prihodkov (enako kot vsi drugi poslovni subjekti v Sloveniji, torej enako kot hoteli),

• sporočati podatke o gostih v 12 urah preko aplikacije eTurizem policiji ter mesečno občini in Statističnemu uradu Republike Slovenije (enako kot hoteli),

• voditi knjigo gostov (enako kot hoteli),

• plačevati in odvajati turistično in promocijsko takso za financiranje turistične infrastrukture in destinacijskega ter nacionalnega marketinga (enako kot hoteli),

• plačevati RTV prispevek in SAZAS za storitve intelektualne lastnine,

• imeti požarni načrt.

Ob vsem tem se upravičeno odpira vprašanje, v čem si torej TGZS prizadeva za izenačevanje pogojev poslovanja med različnimi ponudniki turističnih nastanitev. Je to izenačitev časovne omejitve dejavnosti, ki jo TGZS podpira za kratkoročni najem, tudi za vse ostale nastanitvene dejavnosti?

TGZS opozarja tudi pred pretiranim razvojem enega segmenta nastanitev in “apartmanizacijo” slovenskega turizma, pri čemer se sklicuje na študijo Centra poslovne odličnost Ekonomske fakultete v Ljubljani (CPOEF). Opozarjamo, da navedena študija ne more biti relevanten vir o kapacitetah kratkoročnega najema iz več razlogov:

• Študija dejansko ni merila kapacitet, ampak število oglasov na dveh rezervacijskih platformah (Airbnb in Vrbo), ki sta v merjenem obdobju (2015-2023) skokovito pridobivali tržni delež med že obstoječimi registriranimi ponudniki. Merila je torej kvečjemu penetracijo dveh novih tržnih kanalov na že obstoječi trg in ne porast novih kapacitet.

• Merjenje je potekalo na dveh platformah, kar pomeni podvajanje podatkov.

• Sami oglasi glede števila enot so zavajajoči tudi v tem, ker upravljalci več apartmajev, sob in drugih nastanitev oglašujejo tudi raznorazne kombinacije le-teh za večje skupine gostov.

Uradni viri, kot je Statistični urad Republike Slovenije (SURS), kažejo povsem drugačno sliko. Od leta 2019, ko je bil uveden nacionalni register nastanitvenih obratov (RNO), do leta 2023 je bilo povečanje števila nedeljivih enot v podkategoriji »zasebne sobe, apartmaji, hiše« 13 % (iz 14.560 na 16.471). Zato je povsem neupravičeno pričakovati 487-odstotno rast, kot jo trdi TGZS. Za nameček je bila rast večja prav v turistično manj razvitih občinah, medtem ko je npr. v najbolj izpostavljani Ljubljani v tem obdobju v tej isti kategoriji zabeležen celo 15 % upad teh zasebnih nastanitev (iz 2061 na 1757). Po drugi strani pa je v Ljubljani v tem obdobju za kar 26 % zrasel segment hotelskih kapacitet. Iz tega jasno izhaja, da trditve TGZS o grožnji zasebnih nastanitev za slovenski turizem in družbo nimajo realnih osnov.

TGZS z navedbami hotelirskega lobističnega združenja Hotrec podaja tudi številne netočne in zavajajoče podatke o urejanju področja kratkotrajnih najemov v svetu. Omejili se bomo zgolj na dve sosednji državi:

• Italija: Splošna prepoved samoprijave gostov in uporabe t.i. »keyboxov«, uvedena lani novembra iz varnostnih razlogov pred praznovanjem katoliškega Jubileja, je bila maja 2025 s sodbo upravnega sodišča razveljavljena. Temeljni ukrep regulacije kratkoročnih najemov v Italiji je sicer lansko oblikovanje centralnega registra nastanitvenih obratov (to, kar imamo v Sloveniji že od leta 2018) in dodeljevanje identifikacijskih številk ponudnikom (CIN). Po informacijah s terena se oblikovanje centralnega registra dejansko ne izvaja več, prav tako je bila razveljavljena navedena prepoved registracije novih ponudnikov zasebnih nastanitev v spomeniško zaščitenem centru Firenc.

• Hrvaška: 80-odstotno soglasje solastnikov v večstanovanjskih stavbah je uzakonjeno, vendar je določeno tudi petletno prehodno obdobje. To zavezancem nudi ustrezen čas za pripravo in hkrati možnost revizije ukrepa, saj bo v tem času potrebno urediti tudi zemljiškoknjižne evidence. Ne pa kot pri nas, kjer bodo ponudniki v to situacijo potisnjeni v nekaj mesecih po predvidenem sprejemu zakona.

Iz vsega tega izhaja, da Slovenija ni nikakršen nereguliran otok, kot trdi TGZS. Kvečjemu je v marsičem v ospredju teh trendov. V Združenju sobodajalcev to podpiramo in smo aktivni zagovorniki transparentnosti delovanja naše dejavnosti, ki že vseskozi ustvarja dodano vrednost za naše goste in lokalno okolje. Naša dejavnost ustvarja tudi številne multiplikativne učinke za druge dejavnosti, bistveno večje kot npr. hotelirska dejavnost, ki jo zastopa TGZS.

Kakovost naših storitev je za nas najvišjega pomena, saj je to ključen faktor uspeha na rezervacijskih platformah. Žal ob tem ugotavljamo, da predstavniki naše dejavnosti niso bili vključeni v oblikovanje nacionalne Strategije turizma v Sloveniji za leta 2022-2028. Naši dejavnosti prav tako ni bila dana možnost sodelovanja na treh krogih več desetmilijonskih razpisov za dvig kakovosti nastanitev, ki so jih odločevalci pridržali za druge, predvsem hotelske ponudnike. Namesto tega smo že dve leti deležni investicijskega krča zaradi negotove prihodnosti dejavnosti na račun predlaganega Zakona o gostinstvu.

Ne glede na vse to seveda s ključnimi smernicami nacionalne turistične strategije soglašamo in prav zato ugotavljamo, da je predlagani Zakon o gostinstvu odmik od trajnostnega celoletnega turizma. Pozdravljamo pobudo TGZS o enakopravni obravnavi ponudnikov nastanitev in vas zato, kot člane odbora, vabimo, da kot predstavniki vseh državljanov presodite proti nerazumnim ukrepom, ki jim je cilj diskriminacija in uničevanje dejavnosti, od katere so vaši sodržavljani tudi življenjsko odvisni.