Opozorilo iz Španije: Zakaj lahko slovenski sobodajalci čez noč izgubijo oglase na Airbnb?

Kot je že znano, je špansko ministrstvo za socialne pravice in potrošniške zadeve identificiralo 65.122 oglasov, ki so kršili pravila (niso imeli veljavne licence ali so imeli napačne podatke) in od Airbnb zahtevalo njihovo odstranitev. Čeprav se je Airbnb sprva zagovarjal, da kot informacijski posrednik ne more odgovarjati za vsebino, je naposled pod rekordno globo v višini 64 milijonov evrov klonil in. Kazen, ki je bila izračunana kot šestkratnik dobička, ki ga je platforma ustvarila z neizpravnimi oglasi, je privedla do jasnega sporočila: platforme ne bodo tvegale dobička zaradi neurejenih papirjev svojih uporabnikov. Ključno pri tem je, da Španija pravzaprav ne izumlja ničesar novega – le agresivno in predčasno uveljavlja pravila, ki jih prinaša nova evropska zakonodaja, še preden ta uradno stopi v polno veljavo z 20 majem 2026.

Da bi razumeli grožnjo, moramo najprej ločiti davčno poročanje od regulacije trga. Večina sobodajalcev že pozna direktivo DAC7, prek katere FURS že prejema podatke o vaših prihodkih. Nova Uredba (EU) 2024/1028 o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve pa ne cilja na denar, temveč na legalnost obratovanja. Ta akt, ki je nadrejen nacionalnim zakonodajam, je tako transparentnost poslovanja kot tudi uvedba enotne statistične podlage za snovanje prihodnjih ukrepov.

Uredba prinaša tri ključne stebre, ki bodo korenito spremenili poslovanje sobodajalcev:

1. Obvezna registracija in enolična identifikacija: Vsaka nastanitvena enota (in ne le lastnik) mora imeti svojo edinstveno registracijsko številko. Brez te številke oglaševanje na platformah tehnično ne bo mogoče.
2. Odgovornost platform (Random Checks): Platforme (Airbnb, Booking, VRBO) ne bodo več zgolj pasivni oglasniki. Uredba jim nalaga dolžnost, da naključno preverjajo, ali so registracijske številke, ki jih vnašajo gostitelji, veljavne in ali se ujemajo s podatki v nacionalnih registrih.
3. Avtomatizirano poročanje: Platforme bodo morale nacionalnim organom (v Sloveniji AJPES oziroma pristojnemu ministrstvu) mesečno poročati o točnem številu nočitev in gostov za vsako posamezno enoto posebej.

Cilj uredbe je popolna transparentnost. Pristojni bodo tako v vsakem trenutku vedeli, katera enota se oddaja, kje se nahaja in koliko dni v letu je zasedena.

Slovenski paradoks: Legalni, a tehnično “neustrezni”?

Medtem ko se Španija bori z nezakonitimi ponudniki, pa v Sloveniji grozi, da bodo žrtve nove regulacije postali tisti, ki so povsem legalni, registrirani in plačujejo davke.

Slovenija je jeseni 2025 sprejela nov Zakon o gostinstvu (ZGos-1). Čeprav zakon sledi ciljem EU uredbe, vsebuje kritično tehnično neskladje v 23. členu, na katerega že vseskozi opozarjamo.

• Slovenski zakon (ZGos-1) namreč zahteva, da se ponudnik pri oglaševanju identificira z identifikacijsko številko nastanitvenega obrata (RNO). Slovenska zakonodaja “obrat” razume kot celoto – če imate v hiši tri apartmaje, je to en obrat z eno RNO številko (npr. 12345).
• EU Uredba in platforme pa zahtevajo sledljivost na ravni enote (listinga). Airbnbjev sistem terja, da ima vsak oglas svojo unikatno številko.

Tukaj nastopi težava. Ko bodo leta 2026 platforme začele striktno izvajati preverjanje v skladu z EU uredbo (kot to zahtevajo Španci že danes), bodo njihovi algoritmi zaznali anomalijo pri slovenskih sobodajalcih z več enotami.

V Sloveniji kar 35% (cca. 4.500) nastanitvenih obratov zajema več enot. Primer tega je sobodajalec, ki ima v hiši tri apartmaje. Je registriran, plačuje davke in ima vsa soglasja. Skladno slovenskemu zakonu ima njegov obrat eno RNO številko (npr. 12345).

Kaj se bo zgodilo? Algoritem platforme bo vnos prvega apartmaja verjetno potrdil. Pri drugi in tretji sobi pa bo sistem javil napako: “Registracijska številka je že uporabljena.” Platforme so namreč programirane za preprečevanje goljufij in podvajanja licenc. Ker slovenski register (zaenkrat) ne izdaja pod-številk za posamezne sobe, platforma teh oglasov ne bo spustila skozi oziroma jih bo izbrisala.

Airbnb ne bo tvegal visokih kazni EU zaradi slovenske administrativne posebnosti. Raje bo preventivno odstranil vse vnose, ki ne ustrezajo logiki “1 oglas = 1 unikatna številka”.

Rešitev je v podzakonskih aktih

Španski primer nas uči, da platforme pod pritiskom regulatorjev reagirajo hitro in neizprosno. Za slovenske sobodajalce je ključnega pomena, da Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter AJPES v prihajajočih podzakonskih aktih in tehnični nadgradnji registra RNO upoštevata to realnost.

Če register ne bo omogočil izdajanja pod-številk (npr. 12345-01, 12345-02), ki bi zadostile tako zahtevi 23. člena ZGos-1 (identifikacija obrata) kot zahtevi platform (unikatnost enote), se bomo v Sloveniji soočili z absurdno situacijo: črni trg se bo smejal, legalni sobodajalci z več enotami pa bodo izbrisani z digitalnega zemljevida.