Sobodajalci z nalepkami pred absurdno dilemo: kršiti gostinski zakona ali dvojezičnosti in varstvo kulturne dediščine?

Ker Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) jasno prepoveduje nepooblaščeno nameščanje oznak, tabel, nalepk ali kakršnokoli spreminjanje zunanjosti oziroma fasade objektov pod spomeniškim varstvom brez predhodnega kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), smo se glede dopustnosti označevanja stavb s predpisanimi zelenimi nalepkami (dimenzije 15×10 cm) obrnili tudi na lokalno enoto zavoda. Tam z nalepkami gospodarskega ministrstva za označevanje nastanitvenih obratov sploh niso bili seznanjeni, so pa jasno opozorili na nedopustnost vizualnega onesnaževanja ter poškodovanja spomeniško varovanih stavb. 

Gre za famozne nalepke za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah, ki jih je pod grožnjo kazni do 5.000 evrov za pravno osebo in do 1.500 evrov za odgovorno osebo s 1. januarjem letos predpisal Hanov gostinski zakon. Nalepke so že pred začetkom leta pri ponudnikih nastanitev zbudile precej razburjenja – tako zaradi negotovosti glede pridobivanja soglasij (na nalepki je namreč treba navesti datum njihovega poteka), kot tudi zaradi dejstva, da predpisanih nalepk v praksi sploh ni bilo mogoče dobiti.

Ministrstvo (MGTŠ) je takrat v sporočilih za javnost nalepke obljubljalo za drugo polovico januarja, pa vendar jih je vsebinsko in oblikovno določilo šele konec aprila v sklopu Pravilnika o pogojih glede storitev, prostorov in opreme gostinskih obratov. Ministrstvo je ta pravilnik sprejelo po skrajšani javni obravnavi ter brez obveznega poročila o njej, hkrati pa je ignoriralo celo vrsto strokovnih in tehničnih pripomb, ki so izpostavljale tudi diskriminacijo med različnimi vrstami ponudnikov. V Združenju sobodajalcev Slovenije zato ocenjujemo, da je šlo očitno predvsem za politični manever in poskus miniranja moratorija na gostinski zakon, ki je bil takrat že v državnozborski obravnavi.

Na neskladnost predpisane nalepke s pravili o rabi italijanskega jezika na dvojezičnem območju ter na problematiko označevanja stavb pod spomeniškim varstvom smo v združenju uslužbence ministrstva opozorili tudi ustno, na sestanku. Ministrstvo je takrat na naša opozorila odgovorilo, da “lahko neustreznost presodi le sodišče”, nas pa vseeno preseneča da se te neustrezne nalepke še vedno delijo na terenu.

Omenjeni pravilnik in v njem predpisane nalepke očitno odsevajo nefunkcionalnost Hanovega gostinskega zakona. Ta je bil sprva utemeljen kot nujnost za implementacija skupne evropske regulacije dejavnosti, vendar je kasneje postal politični paravan za fiasko stanovanjske politike pretekle vlade (ki je v zadnjem četrtletju minulega leta privedel do največje rasti cen stanovanjskih nepremičnin v EU) in nabirka želja hotelirskega lobija po uničevanju konkurenčnih ponudnikov nastanitev. To je privedlo do situacije, kjer:
– Slovenija sploh ni pripravljena na implementacijo evropske regulacije (Uredba EU 2024/1028), ki je stopila v veljavo 20. maja letos. Pretekla garnitura ministrstva je Evropsko komisijo zaprosila za odlog do konca letošnjega leta, zaradi potrebnih popravkov in dopolnitev zakonodaje, prenove registra in vzpostavitve SDEP pa bo očitno potrebno še celo leto;
– zaradi nefunkcionalnosti zakonodaje je bil AJPES primoran za nedoločen čas odložiti prenovo registra nastanitvenih obratov (RNO) in je obrate še vedno primoran vpisovati po starem, že razveljavljenem zakonu in pravilnikih. Da je absurd popoln, je ravno na dan AJPESove objave odloga prenove RNO takratni vrh MGTŠ objavil promocijski video, kjer se je, skupaj s predstavnikom hotelirskega lobija, hvalili s sodelovanjem pri pripravi Hanovega gostinskega zakona;
– tudi aplikacija gospodarskega ministrstva za kategorizacijo nastanitvenih obratov še vedno deluje po starem, že razveljavljenem gostinskega zakonu in pravilnikih. Ministrstvo tudi ni bilo še v stanju pripraviti podlag za usposabljanje in podelitev licenc ocenjevalcem v skladu z novim, Hanovim gostinskim zakonom.
– pripravljavci zakona, v tem delu gre predvsem za nekdanje MSP, niso bili nikoli zmožni pojasniti določil zakona o zbiranju soglasij etažnih solastnikov v večstanovanjskih stavbah.
– Hanov gostinski zakon turističnim občinam predpisuje 60-dnevno omejitev dejavnosti zasebnih ponudnikov nastanitev, pri tem pa tem občinam postavlja nemogoče pogoje za drugačno urejanje, kot je npr. analiza najemnega trga za katerega ni uradnih evidenc.

Soočen z dejstvi je v začetku marca, ob predaji podpisov peticije za moratorij na novelo gostinskega zakona, moratorij obljubil že takratni minister Han. K temu ga je v poslanski pobudi pozvala tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot.

Han zaveze kasneje ni izpolnil, še več, po izgubi oblasti so na njegovem ministrstvu pričeli rokohitrsko pripravljati manjkajoče pravilnike, očitno z namenom oviranja moratorija na Hanov gostinski zakon, ki ga je medtem sprejela druga stran političnega spektra. Tako se je že v času predvolilne kampanje k moratoriju na novelo gostinskega zakona zavezal predsednik Demokratov, Anže Logar, sedanji gospodarski minister, podprli pa so ga tudi v ostalih strankah in tako je našel mesto v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga je vložil sedanji kmetijski minister Janez Cigler Kralj.

V Združenju sobodajalcev Slovenije moratorij ocenjujemo kot nujen sistemski ukrep za varstvo pravne države in povrnitev zaupanja vanjo, pravtako pa je to tudi pomemben ukrep z vidika gospodarskega razvoja in vzdržnosti javnih financ. Skupaj z multiplikativnimi učinki svoje dejavnosti ponudniki zasebnih nastanitev vplivajo na skoraj milijardo evrov gospodarske aktivnosti, samo z vidika uveljavljanja 60-dnevne omejitve dejavnosti pa se v prizadetih občinah na ravni destinacij ocenjuje skupen izpad prihodkov za 200 milijonov evrov, skoraj 50 milijonov tudi na ravni državnega proračuna.