ZGos-1: zaradi pravnega vakuuma AJPES zamika tudi prenovo RNO

AJPES je v uradnem obvestilu pojasnil, da tehnične in vsebinske nadgradnje registra RNO ni mogoče izvesti, dokler niso objavljeni vsi pripadajoči pravilniki, ki jih predvideva novela Zakona o gostinstvu (ZGos-1). Kot vemo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zamuja s pripravo vseh temeljnih pravilnikov za izvajanje nastanitvene dejavnosti.

Ker je nov zakon o gostinstvu s 1. januarjem 2026 razveljavil Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih nastanitvenih obratov, novih pa še ni, je trenutno nemogoče zagotavljati med drugim tudi zakonsko zahtevano skladnost poslovanja, pravtako pa tudi ne opravljati novih kategorizacij (že opravljene veljajo do poteka), je poteza AJPESa povsem razumljiva.

Glede na to, da je Pravilnik o pogojih glede prostorov, opreme in storitev gostinskih obratov še v javni obravnavi do 12. februarja 2026, prenove RNO torej ne gre pričakovati pred marcem. Ker novela gostinskega zakona (ZGos-1) z 31. januarjem 2026 razveljavlja tudi pravilnik o RNO, ki ga nadomešča sam zakon, se pojavlja vprašanje, kako bodo potekali vpisi novih poslovnih subjektov v RNO. Na AJPESu pojasnjujejo, da bodo, tudi v tem vmesnem obdobju, vpisi še naprej potekali po starem zakonu in pravilnikih.

Trenutno stanje postavlja sobodajalce in druge ponudnike nastanitev v negotov položaj, ki ga lahko opišemo kot pravni vakuum. Stari pravilniki, ki so urejali poročanje in vpise, je zakon preklical, novi pa še ni. Ponudniki zasebnih nastanitev tako ne morejo izpolnjevati niti temeljnih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki jih sam zakon zahteva, medtem pa zakon daje podlago za izrek visokih sankcij za krišitve nekaterih določb, ki jih tudi zaradi pomanjkanja pravilnikov ni mogoče izpolniti.

Kritično je tudi dejstvo, da je Slovenija povsem nepripravljena na implementacijo evropske uredbe o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitev, kar z 20. majem 2026 postavlja pod vprašaj poslovanje veš kot 4.000 ponudnikov z več nastanitvenimi enotami znotraj enega obrata.

Ključni argument Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) pri uvajanju novega zakona je bila nujnost implementacije krovne evropske regulacije, Uredbe(EU)2024/1028 o izmenjavi in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema. Danes je jasno, da novela ZGos-1 in predvidena posodobitev registra RNO ne le da ne implementirata evropskih zahtev, temveč jih v treh temeljnih zahtevah celo kršita:

1. ID številke: Evropska uredba zahteva edinstveno identifikacijo vsake na rezervacijskih platformah (Airbnb, Booking.com, Vrbo …) oglaševane enote. Ker se v slovenskem RNO še naprej številke dodeljujejo po obratih, to pomeni, da se v primeru več apartmajev ali sob znotraj obrata številka podvaja, kar je po sami uredbi opredeljeno kot prekršek, zato takšnim ponudnikom grozi izbris.
2. Enotna vstopna točka: Evropska uredba zahteva vzpostavitev enotne vstopne točke za izmenjavo podatkov med nacionalnim registrom in platformami. Namen tega je tudi zahtevano preverjanje veljavnosti ID številk. AJPES takšne integracije ne predvideva, saj to ni bilo del navodil MGTŠ.
3. Birokratske zahteve: Uredba EU strmi k zmanjševanju bremen in zahteva dodeljevanje ID številk brez dodatnih pogojev kot je le osnovna identifikacija,  ZGos-1 pa za registracijo in pridobitev identifikacijske številke pogojuje z izkazovanjem ustrezne katastrske rabe nepremičnine, kar je neutemeljeno birokratsko breme.

Čeprav je vlada nujnost zakona utemeljevala prav z implementacijo evropske uredbe, se zdaj na podlagi informacij z AJPESa izkazuje, da polna implementacija krovne evropske uredbe sploh ni bila predvidena. Uredba je torej služila zgolj kot krinka za uveljavljanje postranskih političnih agend nosilcev oblasti na ministrstvih za gospodarstvo, turizem in šport ter tistim za solidarno prihodnost.

Ker bo evropsko uredbo o izmenjavi podatkov slej ko prej treba v celoti in pravilno implementirati, zdaj — tudi zaradi prihajajočih evropskih normativnih okvirov — postaja jasno, da je trenutna novela gostinskega zakona zgolj zabloda v slepo ulico.

Namesto strokovne rešitve smo dobili le zakonodajni zmazek, v katerega je z ideološkimi predpostavkami in klientelizmom postranskih interesom zaslepljena politika vgradila številne sistemske napake. Iz te slepe ulice bo treba izstopiti čim prej, preden bodo posledice za slovenski turizem in sobodajalstvo nepopravljive. Zato nujno potrebujemo čimprejšnji reset — vrnitev k stroki in k dejanskim evropskim smernicam, ki spodbujajo transparentnost, ne pa administrativnega uničenja dejavnosti.