Evropska STR uredba stopila v veljavo: Kje je obljubljena implementacija in zakaj slovenski gostinski zakon pada na izpitu?

Če je Direktiva DAC7 v slovenski prostor že prnesla popolno davčno transparentnost poslovanja ponudnikov zasebnih nastanitev preko globalnih rezervacijskih platform, kot sta Booking.com in Airbnb (kjer so slovenski davčni rezidenti samo v lanskem letu ustvarili za kar 274 milijonov evrov prometa), je namen STR uredbe zagotavljanje evropsko primerljivih statističnih podatkov o dinamiki dejavnosti. To se dosega prek integracije podatkov rezervacijskih platform in nacionalnih registrov nastanitvenih obratov – v našem primeru Registra nastanitvenih obratov (RNO).

Cilj uredbe je predvsem oblikovanje transparentnih in evropsko primerljivih podlag za sprejemanje učinkovitih in sorazmernih politik regulacije dejavnosti. V Združenju sobodajalcev Slovenije sprejem te uredbe odločno podpiramo. Omogoča namreč ločevanje zasebnih vikend nastanitev od enot, kjer se dejansko izvaja komercialna dejavnost, hkrati pa zagotavlja jasne mehanizme za ločevanje sivega trga od zakonito registriranih izvajalcev.

Zgodba se zaplete pri prenosu evropskih pravil v slovensko zakonodajo. Nujnost sprejetja novele Zakona o gostinstvu (t.i. Hanovega gostinskega zakona) je bila s strani pristojnih utemeljena prav z nujno implementacijo te evropske uredbe. Resničnost pa prinaša paradoks: čeprav se zakon v svojem 26. členu neposredno sklicuje na uredbo, je v praksi sploh ne izpolnjuje in ne implementira.

Zaradi popolnega izpada ustrezne prenove nacionalnega registra slovenski zakon ne omogoča identifikacije posameznih enot, ki se oglašujejo na platformah. Poleg tega vsebuje z uredbo povsem neskladne birokratske prepreke pri dodeljevanju identifikacijskih števil, ne definira vmesnika za tehnično izmenjavo podatkov s platformami in sploh ne določa jasnih obveznosti za same platforme.

Zaveza transparentnosti pod vprašajem: Odgovore ministrstva še čakamo

Ob prejemu peticije nam je bilo s strani ministrstva obljubljeno sodelovanje in odprt dialog. V skladu z javno izraženo zavezo ministrstva o transparentnosti smo nanje pred kratkim naslovili več uradnih vprašanj glede natančnih rokov, tehničnih rešitev in dinamike implementacije uredbe. Odgovore na ta ključna vprašanja na Združenju sobodajalcev Slovenije še vedno čakamo.

Žal je odhajajoča vlada pod močnim vplivom hotelirske zbornice in aktivističnega lobija Levice transparentnost in jasnost evropske regulacije zamenjala za stroge politične kriterije časovnega omejevanja dejavnosti. Ti kriteriji pri vplivu na cene stanovanj v turističnih krajih krivično mečejo v isti koš zakonite zasebne ponudnike nastanitev in lastnike vikendov, čeprav velika večina transakcij dejansko pripada slednjim.

S takšnimi ukrepi se turistične občine neposredno kaznuje za njihovo uspešnost pri strategijah desezonalizacije turistične dejavnosti. Nedavno objavljen seznam občin z vladno določeno omejitvijo dejavnosti zasebnih ponudnikov nastanitev to problematiko le še nazorno potrjuje in priča o zgrešenih izhodiščih zakona.

Trenutno stanje implementacije evropske uredbe pri nas ostaja popolna neznanka. To se dogaja kljub temu, da nam je minister Han v začetku marca ob prejemu peticije z 2.500 podpisi ob moratoriju na gostinski zakon obljubil popolno transparentnost glede rokov in dinamike. Ker je evropska uredba v pravni hierarhiji nadrejena nacionalni zakonodaji in postane z današnjim dnem neposredno zavezujoča, lahko upravičeno sklepamo, da Slovenija spričo neskladnosti zakonodaje, neizvedene prenove registra obratov in pomanjkanja izvedbenih aktov sploh ni pripravljena na izvajanje te regulacije.

Na srečo zakonitih slovenskih ponudnikov smo s strani Evropske komisije izvedeli, da zaenkrat še ne bo rigoroznega nadzora oglasov na platformah. Če bi do tega prišlo, bi domača normativna neskladnost našim zakonitim ponudnikom grozila s takojšnjim izbrisom oglasov, kar bi povzročilo nepopravljivo gospodarsko škodo. Kljub temu pa državi še vedno resno grozi kaznovanje zaradi zamud.

Po naših informacijah iz Bruslja je Slovenija Evropsko komisijo že zaprosila za odlog implementacije do konca letošnjega leta. To le še dodatno potrjuje dejstvo, da je bil moratorij na Hanov gostinski zakon iz Interventnega zakona za razvoj Slovenije nujna in edina razumna sistemska izbira.