Hladen tuš za predlog ZGos-1 v Državnem svetu: Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance zavrnila predlog novele  

V imenu predlagatelja zakona je pred komisijo nastopil Matevž Frangež, državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki je med osnovnimi cilji predloga novele zakona izpostavil reševanje stanovanjske problematike, preprečevaje nelojalne konkurence in dvig kakovosti nastanitev.  

Pri tem se je oprl na s strani njihovega ministrstva naročeno študijo Centra za poslovno odličnost ljubljanske ekonomske fakultete in iz nje izvedene študije manchestrske univerze, ki (zmotno!) navaja, da se je ponudba zasebnih nastanitev v zadnjih letih povečala za 5-krat in da je ponekod že vsaka tretja stanovanjska ponudba najema za kratkoročni najem. 

Frangež se sicer ni spuščal v razlago konkretnih ukrepov predloga novele gostinskega zakona, je pa svetnikom navedel, da so se v ministrstvu udeležili številnih posvetov širom države, da poznajo tamkajšnjo situacijo in  da bo predlog zakona v nekaterih ključnih delih še izboljšan z amandmaji.  

Odločno proti predlogu novele zakona o gostinstvu sta se opredelila predstavnika Pirana. Patricija Gržinič, direktorica Turističnega združenja Portorož, je državnim svetnikom izpostavila nepogrešljivo vlogo sobodajalcev v najbolj turistični občini v Sloveniji, zlasti v luči prizadevanj za celoletni turizem. Opozorila je tudi na krhkost turističnih tokov in nevarnost odliva gostov v sosednje države, v piranskem primeru na Hrvaško in v Italijo. 

Predsednik piranskega odbora za turizem in druge gospodarske dejavnosti Franc Kraševec je v svojem prispevku izpostavil škodljive učinke zakona za občanke in občane Pirana, ki se ukvarjajo s turizmom, ki je tam osrednja gospodarska panoga. Ob tem je ministrstvo pozval, naj se za turistične občine določijo posebni, ločeni kriteriji in izjeme, ki bodo omogočile razvoj, ne pa ga zavirale ali ceno onemogočale in podal tudi niz predlogov za omilitev škodljivih učinkov tega predloga zakona. 

Za sprejem predloga novele zakona se je zavzel direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, ki je izpostavil potrebo po regulaciji trga kratkoročnih najemov, izpostavil problem sivega trga in nelojalne konkurence ter izrazil skrb zaradi morebitne prekomerne ponudbe in s tem povezanega padca kakovosti turističnih nastanitev.  

V Združenju sobodajalcev smo državnim svetnikom izpostavili, da je cilj predloga novele zakona o gostinstvu očitno zgolj škodovanje dejavnosti, ki naj bi jo urejal, saj ob vsem sklicevanju na regulacijo sploh ne implementira evropske uredbe o izmenjavi podatkov z rezervacijskimi platformami, temveč jo celo krši. Tako kot neutemeljeno posega ustavno varovane pravice in krši temeljno evropsko zakonodajo. 

Izpostavili smo tudi neskladnost splošne 60-dnevne omejitve za celotno državo z načelom svobodne gospodarske pobude in sorazmernostjo omejevalnih ukrepov ter da zato takšne ureditve ni najti nikjer drugje v Evropski uniji, ob tem pa navedli tudi spornost urejanja pravic z občinskimi odloki, pravtako pa tudi nekaj primerov nefunkcionalnosti predloga zakona.  

Poudarili smo tudi nevzdržnost navedb predlagatelja zakona, da ob njegovi uveljavitvi ne gre pričakovati negativnih finančnih učinkov, pravtako pa tudi, da ob siljenju v prodajo turističnih nastanitev ta ne bodo postala stanovanja ampak pretežno vikendi.  

Naši kolegi iz Združenja lastnikov nepremičnin in zavoda Gostoljubnost slovenskih domov so v svojem prispevku na podlagi uradnih podatkov statističnega urada izkazali, da je v Ljubljani, kjer naj bi bila problematika najbolj akutna, zasebnih nastanitev za kratkotrajni najem zgolj 1,4% vse stanovanj ter da je ključ reševanja stanovanjskih problemov v 165.000 praznih stanovanjih po vsej državi. 

Zanikali so tudi verodostojnost interpretacije zajetih podatkov v študiji na katero se sklicuje predlagatelj zakona, saj je študija merila zgolj rast števila oglasov na portalih Airbnb in Vrbo, torej kvečjemu prikazuje prodor teh portalov na slovenski trg kot tržnih kanalov, ki zamenjujejo turistične kataloge in table »Zimmer Frei«, zato ne morejo biti podlaga za trditve o 5-kratni rasti dejavnost, nenazadnje pa tudi uradni podatki statističnega urada te trditve jasno demantirajo. 

Državni svetniki so v razpravi izpostavili škodljivost predloga novele zakona o gostinstvu za lokalna prizadevanja za razvoj butičnega turizma v turistično manj razvitih občinah, da je nerazumno brez jasnih utemeljitev uničevati dejavnost, ki prinaša številne multiplikativne ekonomske učinke, sploh v luči napovedi milijardnih javnofinančnih izdatkov za orožje, okrcali pa so tudi nesodelovanje predlagatelja zakon z AJPESom pri posodobitvi registra nastanitvenih obratov in poslovnega registra. 

Svetniki so izpostavili tudi nerazumnost poskusov reševanja stanovanjskih problemov preko zakona, ki naj bi urejal področje turizma, saj imamo v ta namen trenutno v odprti obravnavi stanovanjski zakon in gradbeno zakonodajo, ki naj bi primarno nagovarjali to področje. 

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je v glasovanju soglasno, s šest glasovi PROTI in brez glasu ZA, opredelila predlog novele Zakona o gostinstvu kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. 

Državni svetniki so v razpravi izpostavili škodljivost predloga novele zakona o gostinstvu za lokalna prizadevanja za razvoj butičnega turizma v turistično manj razvitih občinah, da je nerazumno brez jasnih utemeljitev uničevati dejavnost, ki prinaša številne multiplikativne ekonomske učinke, sploh v luči napovedi milijardnih javnofinančnih izdatkov za orožje, okrcali pa so tudi nesodelovanje predlagatelja zakon z AJPESom pri posodobitvi registra nastanitvenih obratov in poslovnega registra. 

Svetniki so izpostavili tudi nerazumnost poskusov reševanja stanovanjskih problemov preko zakona, ki naj bi urejal področje turizma, saj imamo v ta namen trenutno v odprti obravnavi stanovanjski zakon in gradbeno zakonodajo, ki naj bi primarno nagovarjali to področje. 

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je v glasovanju soglasno, s šest glasovi PROTI in brez glasu ZA, opredelila predlog novele Zakona o gostinstvu kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. 

Predlog novele Zakona o gostinstvu (skrajšano ZGos-1) je v redni zakonodajni postopek vložila vlada in je bil 25.4.2025 na prvem od treh predvidenih korakov do sprejetja v Državnem zboru izglasovan za primernega za nadaljnjo obravnavo.

Sledi t.i. »druga obravnava« predloga ZGos-1 (predvidoma konec maja 2025), kjer bo predlog skupaj z amandmaji najprej obravnaval Odbor za gospodarstvo Državnega zbora, nato pa sledi še obravnava na seji Državnega zbora. 

Sprejetju zakona na seji Državnega zbora je namenjena t.i. »tretja obravnava«, kjer za potrditev zadostuje navadna večina poslancev. 

Zavrnitev predloga ZGos-1 na komisiji Državnega sveta pomeni, da utegne Državni svet izglasovati veto, s čimer bi se zakon vrnil v Državni zbor, ker bi za ponovno potrditev moral biti izglasovanj z absolutno večino (46) poslancev.